V deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine se je začela razprava o proračunu za leto 2025 oz. triletje 2025-2027, ki je najbogatejši doslej, saj znaša kar šest milijard in 241 milijonov evrov. Dobro polovico oz. tri milijarde in 560 milijonov evrov obsega postavka za zdravstvo, sledijo lokalna samouprava, varnost in politike priseljevanja s 675 milijoni evrov, infrastrukture in ozemlje s 594,68 milijona, delo, izobraževanje in družinske politike z 235 milijoni, okolje s 185 milijoni, proizvodne dejavnosti in turizem s 159 milijoni, premoženje, javna lastnina, splošne storitve in digitalizacija s 123 milijoni, kmetijstvo s 112 milijoni, kultura in šport z 91 milijoni ter civilna zaščita s 15 milijoni evrov. Tako bogat proračun je sad dejstva, da dežela razpolaga s precejšnjimi ostanki od preteklega poslovanja (okoli 650 milijonov evrov) ter lahko koristi pomemben davčni priliv (ravno toliko okoli 650 milijonov evrov), obenem je sad tudi novih dogovorov med deželo in državo, je bilo rečeno. Predsednik deželne vlade Massimiliano Fedriga in predstavniki njegove večine poudarjajo posebno pozornost in večje postavke za zdravstvo, kjer načrtujejo tudi reorganizacijo s ciljem izboljšati storitve za občane, na splošno pa je po mnenju večine proračun usmerjen v krepitev postavk za vsa področja ter v podpiranje gospodarske rasti. Poročevalci opozicije pa so ob ugotovitvi, da je sredstev veliko, poudarili odsotnost strategij, npr. za zaščito najšibkejših slojev prebivalstva in tistih gospodarskih sektorjev, ki so najbolj na udaru, ter preprečevanje izseljevanja mladih.
Deželna vlada je z lastnim popravkom določila tudi porazdelitev sredstev iz državnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji št. 38/2001, najverjetneje bo šlo kot v preteklih letih za deset milijonov evrov (morebitna dodatna sredstva bi namenili v rezervni sklad). V podporo dejavnostim slovenskih ustanov in organizaciji je namenjenih 66 odstotkov omenjene vsote, kar pomeni pet odstotkov več kot lani, predvsem zaradi vključitve novih realnosti med primarne organizacije ustanov, ki delujejo na vzgojno-izobraževalnem in socialnem področju, kot so Mladinski dom iz Gorice, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Taborniki Rodu modrega vala, Zavod za slovensko izobraževanje iz Špetra ter Sklad Mitja Čuk, krožek Krut in Študijski center Melanie Klein iz Trsta. Za rabo slovenskega jezika v javni upravi je namenjenih 20 odstotkov, za družbeni, gospodarski in okoljski razvoj območij v videmski pokrajini 4,5, za rezervni sklad pa 9,5 odstotka sredstev. V sklopu postavke 66 odstotkov za organizacije in ustanove manjšine je 25 odstotkov namenjenih založništvu (lani 27 odstotkov), kjer se je postavka za DZP Prae, ki izdaja Primorski dnevnik, po lanskem dobrem šestodstotnem krčenju na 51,08 odstotka, zvišala na 52,29 odstotka, a to na račun Založništva tržaškega tiska, ki se mu je zmanjšala postavka za 1,21 odstotka in jih ima zdaj 4,13 odstotka. Ostale postavke so ostale nespremenjene. Za znanstveno-raziskovalne in kulturne ustanove se je postavka s 13,70 znižala na 13,30 odstotka, pri čemer bi manj prejela Slovenski raziskovalni inštitut (31 odstotkov) in Inštitut za slovensko kulturo na Videmskem (12 odstotkov), več pa Narodna in študijska knjižnica (49 odstotkov) in Kinoatelje (osem odstotkov). Z 12,65 na 11,70 odstotka se je znižala tudi postavka za gledališča in kulturne domove, pri čemer se razmerja med SSG ter Kulturnim domom in Kulturnim centrom Lojze Bratuž iz Gorice niso spremenila. Z 12 na 11 odstotkov se je zmanjšala postavka za krovne kulturne in športne organizacije (z ohranitvijo enakih razmerij med ZSKD, SP, ZSKP in ZSŠDI), enako velja za dejavnosti včlanjenih društev v le-te (z osem na 7,50 odstotka). Postavka za vzgojno-izobraževalne ustanove in njihove zunajšolske dejavnosti se je s 23,15 odstotka povišala na 26 odstotkov: Glasbeni matici, centru Emil Komel ter dijaškima domovoma Srečko Kosovel v Trstu in Simon Gregorčič se je zmanjšala postavka (prejeli bodo 48,40, 13,70, 14,60 oz. 10,50 odstotka) zaradi vstopa novih ustanov. To so Mladinski dom iz Gorice in Zavod za slovensko izobraževanje iz Špetra (vsak po 5,80 odstotka), ter SZSO in Taborniki RMV (vsak po 0,60 odstotka). Med prejemnike sredstev so vključili tudi ustanove in organizacije, ki izvajajo družbene, vzgojne in rekreacijske dejavnosti, katerim je namenjenih 2,13 odstotka sredstev: Sklad Mitja Čuk bo prejel 35,60 odstotka, Krut 28,80 odstotka, center Melanie Klein pa 35,60 odstotka. Za izobraževalne dejavnosti, kulturne izmenjave in tudi čezmejne mladinske dejavnosti bo šlo 1,10 odstotka (lani 1,75 odstotka), za dejavnosti za promocijo slovenskega jezika in kulture ter dediščine pa 2,27 odstotka (lani 1,75 odstotka).