Četrtek, 02 maj 2024
Iskanje

Roberta Goloba je prinesel potres – in kaj zdaj?

Okrogla miza študijskega centra Dialoghi Europei o aktualnopolitičnem dogajanju v Sloveniji

Trst |
21. maj. 2022 | 17:25
Dark Theme

Kljub temu, da so bile oči Evrope 24. aprila uprte zlasti v Ukrajino in v predsedniške volitve v Franciji, to nista bila edina dva dogodka, ki sta bila ključna za prihodnost Evropske unije in stare celine. Med te je predsednik študijskega centra Dialoghi Europei Giorgio Perini prištel še državnozborske volitve v Sloveniji, na katerih je slavilo Gibanje Svoboda, ki se je oblikovalo okrog Roberta Goloba.

Na petkovem srečanju z naslovom »Potres Golob« so se soočili Matjaž Nemec, podpredsednik in evroposlanec Socialnih demokratov, Tamara Kozlovič, poslanka Gibanja Svoboda, nekdanji parlamentarec in državni sekretar Miloš Budin ter novinar Radia Capodistria Stefano Lusa.

Če bo po eni strani deveti sklic državnega zbora zaznamovalo najnižje število v njem zastopanih strank od osamosvojitve, bo po drugi strani v njem največji delež žensk, dobili pa so tudi prvo predsednico DZ, je poudarila Tamara Kozlovič. Direktorica koprske občinske uprave je novinka v političnih vodah. V Gibanju Svoboda in nasploh v nastajajoči koaliciji vedo, da delo ne bo lahko: to sta jim SDS in NSi kljub puhlicam o konstruktivni opoziciji že takoj dali vedeti z vlaganjem kopice predlogov zakonov in predlogov za posvetovalne referendume, za katerimi se najbrž skriva želja po tem, da bi čim dlje ostali na oblasti, pa čeprav v odhajanju. »A vse to nas samo še bolj motivira,« je dejala poslanka.

Matjaž Nemec je politik s kilometrino; nedavno je Ljubljano, kjer je dva mandata bil poslanec SD, zamenjal za Bruselj, saj je tu prevzel mandat evropskega poslanca Tanje Fajon, ki bo v nastajajoči vladi zunanja ministrica. Novogoričan je tržaškim slušateljem orisal dinamike v slovenskih političnih vodah, močno zaznamovanih z ločnico med strankami, ki se bolje počutijo v družbi konservativnega tabora in težijo k članicam EU, kot sta Poljska in Madžarska, in progresivnim polom, usmerjenim proti t. i. jedrnim evropskim državam, kot so Italija, Francija in Nemčija. Sicer pa je »večno« vprašanje, orog katerega se v Sloveniji suče politično dogajanje, enostavno: Janša – da ali ne? O veljaku SDS je Nemec povedal, da gre za človeka, ki je od komunista, katerega pogledi so bili preveč skrajni celo za samo partijo, doživel več levitev in se nazadnje udomačil v populizmu in skrajni desnici.

Več v jutrišnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava