S psihologom v svojem jeziku, tudi manjšinskem

V okviru urejanja primarne zdravstvene oskrbe na ozemlju je treba poskrbeti tudi za organizacijo območne psihološke oskrbe v sodelovanju z družinskimi zdravniki in pediatri, bolničarji, občinskimi socialnimi službami, službami za duševno zdravje, šolskim sistemom in področjem tretjega sektorja. Prav tako je treba omogočiti tudi psihološko oskrbo v jezikih manjšin, saj je možnost, da pacient lahko spregovori o svojih potrebah, osebnih doživetjih ter o svojih čustvih, odnosih in psihološkem stanju v jeziku, ki ga običajno uporablja, dejavnik, ki lahko pomenljivo vpliva na pravilno oblikovanje povpraševanja po oskrbi, dalje na kakovost ocene in na učinkovitost oskrbe. To med drugim piše v predlogu zakona o integraciji vloge območne psihološke oskrbe v okviru primarne zdravstvene oskrbe, ki so ga v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine vložili predstavniki Demokratske stranke in stranke Slovenska skupnost.

Dokument, ki so ga podpisali vsi člani skupine DS v deželnem svetu FJK na čelu s Francescom Martinesom in med katerimi je tudi svetnik SSk Marko Pisani, ki sedi v isti skupini, med drugim opozarja, da je skrb za duševno zdravje danes med glavnimi izzivi sodobnih zdravstvenih sistemov, saj se pomemben del populacije sooča s psihološko stisko, vključitev psiholoških kompetenc v primarno zdravstveno oskrbo pa omogoča zgodnjo ugotovitev potreb na tem področju in preprečuje razvoj hujših oblik stiske. DS in SSk ciljata na model zdravstvene oskrbe, ki naj v središče pozornosti postavi človeško osebo, naravne lokacije za nudenje območne psihološke oskrbe pa so zanju zdravstveni okraji in skupnostni zdravstveni domovi, kjer bi psihologi delovali v okviru ekip, ki jih sestavljajo različni poklicni profili. Pri tem predlagatelji zagovarjajo posebno pozornost do šolstva, pri čemer je predvidena tudi sklenitev posebnega dogovora med deželo FJK in Deželnim šolskim uradom.

Prav tako je pomembna komunikacija med psihologom in oskrbovancem oz. oskrbovanko v jeziku, v katerem se ta običajno izraža, saj to lahko pomenljivo vpliva na pravilno oblikovanje povpraševanja, na kakovost ocene izvedenca in na učinkovitost oskrbe. Zato bi morala zdravstvena podjetja na ozemlju FJK sprejeti primerne ukrepe in pri načrtovanju glede osebja in izobraževanja promovirati jezikovne kompetence na območjih, kjer so prisotne zgodovinske jezikovne manjšine. Prav tako bi morala določiti način zagotavljanja možnosti za oskrbovance, da se izražajo v lastnem manjšinskem jeziku.