VREME
DANES
Sreda, 04 marec 2026
Iskanje

Senatni odbor za ratifikacijo listine o manjšinskih jezikih

Za to se zavzemata zakonska osnutka, ki sta ju vložili senatorki Elena Testor (Liga) in Tatjana Rojc (Demokratska stranka)

Rim |
4. mar. 2026 | 13:41
Dark Theme

Četrti stalni odbor italijanskega senata, ki je pristojen za politike Evropske unije, je na današnji dopoldanski seji soglasno sprejel pozitivno mnenje o predlogu ratifikacije in izvajanja Evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih, ki združuje osnutka, ki sta ju svojčas vložili Elena Testor (Liga) in Tatjana Rojc (Demokratska stranka). Pri tem so senatorji podprli pozitivno mnenje, ki ga je izrazil poročevalec, senator Bratov Italije Domenico Matera. Z današnjo odločitvijo pa predlog ratifikacije prehaja v roke članom prvega in tretjega stalnega senatnega odbora, ki sta pristojna za ustavne in notranje zadeve, zadeve predsedstva vlade, splošno ureditev države in javne uprave, založništvo in digitalizacijo ter za zunanje zadeve in obrambo, ki bosta morala zdaj skupaj preučiti predlog.

Nad soglasno podporo senatnega odbora je zadovoljstvo izrazila slovenska senatorka DS Tatjana Rojc, ki je tudi tajnica odbora. Rojc je med sejo napovedala pozitiven glas, saj, je menila, je ratifikacija Evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih potrebno dejanje tudi za slovensko narodno skupnost. Italija je listino podpisala leta 2000 in je bilo nesmiselno, da se je doslej ni ratificiralo, saj je že v veljavi zakon št. 482 iz leta 1999, ki nudi osnovo za zaščito zgodovinskih jezikovnih manjšin.

25 let dolgo čakanje

Sama že osem let čaka na sprejetje tovrstnega zakona, je senatorka Rojc opozorila v sporočilu za javnost. Zakonski osnutek je namreč vložila že v prejšnji zakonodajni dobi, ob koncu leta 2018. Takrat se je tudi začela razprava, ki pa se je prekinila zaradi padca vlade Maria Draghija, zato Rojc upa, da je tokrat res napočil čas za ratifikacijo, na katero se čaka že 25 let. To je posebej pomembno za dežele, kjer živijo jezikovne manjšine in ki so odločno večjezične, kot je Furlanija - Julijska krajina, kjer so slovenščina, furlanščina in nemščina živi jeziki, za slovensko skupnost pa je to tudi simbolno dejanje, je zapisala slovenska senatorka DS.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava