Podnebne spremembe vse bolj ogrožajo zimski turizem.Nadpovprečno topla zima je letos spet povzročila pomanjkanje naravnega snega na slovenskih smučiščih. Umetno zasneževanje pri mnogih postaja nujno. Zaradi slabih zimskih sezon se zato usmerjajo v razvoj celoletne turistične ponudbe, kar zlasti poleti povečuje pritisk na že obremenjena območja.
Podatki Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) potrjujejo, da težave, s katerimi se soočajo smučišča, niso le posledica posameznih slabih zim, temveč del širšega trenda segrevanja ozračja. Leto 2024 je bilo v Sloveniji daleč najtoplejše od leta 1950, ko imamo na voljo primerljive podatke, je poudaril klimatolog Gregor Vertačnik. Tudi zime so se v zadnjih 60 letih v Sloveniji močno segrele, za približno 3 stopinj Celzija, pri čemer je bila zima 2023/24 celo najtoplejša do zdaj.
Po besedah Vertačnika se bo pogostost snega v vseh višinskih pasovih še naprej zmanjševala, zime z malo ali brez snega pa bodo v nižinah vse pogostejše. Kot poudarja raziskovalka Maja Turnšek s Fakultete za turizem Univerze v Mariboru, so zato smučišča vse bolj odvisna od iskanja alternativnih oblik turizma in vse bolj razvijajo ponudbo tudi izven zimske sezone, kot so na primer kolesarjenje, pohodništvo in panoramske vožnje z dvosedežnicami.