Prijava
Srečanje DSI na temo šolstva (FOTODAMJ@N)
Dark Theme
Vsem je šola pri srcu, ni pa jasno, kako reševati njena odprta vprašanja. Tako je predsednik Društva slovenskih izobražencev Martin Brecelj ugotovil ob koncu včerajšnjega ponedeljkovega društvenega večera v Peterlinovi dvorani v Trstu, ki je bil posvečen razvojnim problemom slovenskega šolstva v Italiji. Dobro obiskan večer je bil razdeljen na dva dela: v prvem so se udeleženci seznanili s podatki o poteku vpisovanja v slovenske vrtce in šole v Italiji v luči demografskih trendov, v drugem pa so prišli do izraza različni pogledi na način reševanja odprtih vprašanj, ki izhajajo tudi iz pomanjkanja specifične zakonodaje o slovenski šoli oz. pomanjkanja organa, ki bi sistemsko odločal.
V petih letih petsto učencev in dijakov manj
Prvi del sta oblikovala direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic in raziskovalka Alenka Verša, ki sta med drugim opozorila, da demografska zima, ki pesti populacijo Furlanije - Julijske krajine, vpliva tudi na vpisovanje na slovensko šolo. Od šolskega leta 2019/2020 do tekočega leta 2025/2026 se je število šolske populacije zmanjšalo s 4403 na 3898, kar pomeni več kot 500 učencev in dijakov manj oz. 11,5-odstotno nazadovanje, padec na osnovnih šolah pa je 22,5-odstoten. A demografski trend ni dovolj, saj se na slovenskih šolah opaža tudi osip ob prehajanju z ene stopnje šolanja na drugo: na Tržaškem je tako v obdobju 2002-2011 ta osip znašal 560 otrok (28 odstotkov), na Goriškem pa kar 849 otrok (55 odstotkov).
Drugi del je bil namenjen razpravi s ponujanjem različnih pogledov, za kar so poskrbeli ravnatelj tehničnega zavoda Cankar Zois Vega iz Gorice Peter Černic, maturantka liceja Prešeren iz Trsta Malina Dolhar, vodja Sindikata slovenske šole in predstavnica slovenskih šol v Višjem šolskem svetu v Rimu Katja Pasarit, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Nives Cossutta, podpredsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Brecelj in predsednik Institucionalnega paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Marko Jarc.
Več v jutrišnjem (sredinem) Primorskem dnevniku
