Šolstvo: manjšine bi se morale zediniti glede odstopanja od splošnih pravil

Tudi na šolskem področju je položaj posameznih narodnih skupnosti oz. manjšin v Evropi zelo raznolik, zato bi bilo dobro, da ne bi le-te stremele po nekem skupnem evropskem zakonskem okviru, ker bi bilo to omejevalno, bolje bi bilo, ko bi se manjšine zedinile pri tem, da stremijo po odstopanju od ustaljenih splošnih pravil, ki veljajo za šolstvo večinskega naroda v posameznih državah. Poleg tega bi bilo dobro, da bi s poukom manjšinskega jezika začeli že v predšolskem obdobju, se pravi v vrtcu, poučujejo pa naj se ne narečja, ampak standardni jeziki. Ta stališča so med drugim prišla do izraza na današnjem dopoldanskem panelu, posvečenem orisu izobraževalnih modelov pri evropskih manjšinah, ki je v okviru 65. seminarja Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (Fuen) potekal v hotelu Savoia Excelsior v Trstu.

Položaj nekaterih manjšin na šolskem področju so ob moderatorju, podpredsedniku Fuen Danielu Alfreiderju, orisali vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo - Julijsko krajino Igor Giacomini, predsednica samouprave nemške narodnosti na Madžarskem Ibolya Hock Englender ter dekan fakultete za izobraževalne vede na Svobodni univerzi v Bocnu in direktor Južnotirolskega inštituta za narodne skupnosti Paul Videsott, medtem ko je članica delovne skupine za izobraževanje Zora Popova predstavila izsledke študije, ki je bila opravljena med manjšinami za ugotavljanje, ali čutijo, da se njihove pravice na področju šolstva izvajajo ali ne. Raziskava je pokazala, da 36 od 54 manjšin, ki so poslale odgovore, ima možnost sodelovanja pri odločanju o njihovih vprašanjih v šolstvu, izobraževanje v manjšinskih jezikih je dostopno zlasti na osnovnošolski ravni, manj pa na univerzitetni, pri čemer primanjkuje kakovostnih učiteljev oz. profesorjev in ni primerne možnosti za izobraževanje le-teh.

Ostali sogovorniki so bolj orisali stanje na lastnih področjih. Tako je Giacomini predstavil ureditev slovenskega šolstva v Italiji, pri čemer je posebej opozoril na to, da je po njegovih besedah urad, ki ga vodi, le nek privesek Deželnega šolskega urada za FJK in ne poseben urad, kot predvideva zaščitni zakon št. 38/2001. Poleg tega bi se morala slovenska narodna skupnost v Italiji izjasniti, ali naj se na slovenskih šolah goji le jezik ali pa tudi drugo, kot npr. kultura ali pa živ jezik v sklopu družbe, je dejal. V nadaljevanju je poudaril predvsem potrebo po zgodnjem poučevanju jezika že v otroških vrtcih, saj je treba skrbeti za korenine in šele nato misliti na krošnjo (le-to naj bi predstavljale višje srednje šole), prav tako bi morale manjšine v Evropi stremeti po skupni težnji po odstopanju od ustaljenih pravil, ki veljajo za večinsko šolstvo, s čimer so soglašali tudi ostali sogovorniki.

Nemci na Madžarskem so ena od trinajstih manjšin oz. narodnosti, ki so priznane v tej državi, od leta 1994 lahko računajo na zakon o avtonomnem šolskem sistemu, od 3. leta naprej imajo učenci pouk v manjšinskem jeziku vse do mature, v 250 nemških šolah je najbolj razširjen model pouka vseh predmetov v nemščini razen učnih ur madžarščine, je dejala Hock Englenderjeva. Od leta 2001 je na območjih, kjer živijo manjšine, tudi v večinskih šolah obvezno imeti vsaj eno uro tedensko pouka v manjšinskih jezikih.

Videsott pa je opozoril predvsem na potrebo po izobraževanju učiteljev, ki bi moralo biti obvezno, v šolah pa naj se poučuje standardni jezik in ne narečja, drugače lahko le-ta izpodrinejo drugi jeziki.