Spust v jamo, ki se predstavlja kot »razkošje lepote in miru«

Blizu Divače, ob cesti proti Lokvi, se sredi borovega gozdiča odpira vhod v svet, ki ga na površju ni mogoče opaziti. Tu se skriva podzemlje Krasa: hladno, tiho, a hkrati presenetljivo. Divaška jama obiskovalca pritegne prav z občutkom, da vstopa v prostor, ki je dolgo ostal zvest svojemu naravnemu značaju.

Divaška jama se danes predstavlja kot »razkošje lepote in miru«, saj ogled obiskovalca vodi v kapniški svet, kjer so skozi geološke dobe nastajali stalagmiti, stalaktiti, zavese in stebri. Uradni podatki navajajo, da je jama dolga 700 metrov in 77 metrov globoka, turistično urejena pot pa meri približno 1000 metrov; obiskovalci se pri ogledu po prehojenih 200 stopnicah spustijo do globine 50 metrov. V jami je vse leto konstantna temperatura 8 stopinj Celzija ... kar v teh vročih dneh ni zanemarljivo.

Od Kalvarije so kralja Matjaža

Takoj ob vstopu obiskovalca sprejme Plesna dvorana, največji prostor v jami in tudi prostor, kjer ob pripovedovanju vodičke zvemo kaj več o jami. Zgodba Divaške jame se začne leta 1884, ko jo je odkril domačin Gregor Žiberna. Že tri leta zatem so jo uredili za turistični obisk, kar Divaško jamo uvršča med pionirke slovenskega jamarskega turizma. Gregor Žiberna je bil raziskovalec in jamarski vodnik. Posebnost njegovega odnosa do Divaške jame je bila tudi v jeziku, saj je poimenoval kapnike in prostore v jami po tedaj značilnih slovenskih imenih in krajih. Prav ta imena dajejo Divaški jami poseben značaj, saj obiskovalci spoznavajo podzemne kraške pojave skozi pripoved, ki jo ustvarjajo Soteska Šipka, Dvorana kralja Matjaža, Kalvarija in Mala dvorana.

Če sta Postojnska jama in Škocjanske jame velika simbola slovenskega podzemnega sveta, Divaška jama ponuja drugačno izkušnjo. Ni zasnovana kot množična atrakcija, ampak obiskovalca popelje v bolj intimno popotovanje v kraško podzemlje. Prav v tem je njena posebnost. Slovenija ima po podatkih Katastra jam 15.844 registriranih jam, vsako leto pa jih odkrijejo še vsaj 300, strokovni viri pa navajajo, da je približno 22 jam urejenih za organiziran turistični obisk. V takšnem kontekstu je Divaška jama dragocena prav zato, ker ne tekmuje z največjimi po številu obiskovalcev, temveč po avtentičnosti kraškega okolja.

Nov sprejemni center

Leto 2025 je za Divaško jamo pomenilo pomembno prelomnico, saj so pri vhodu v jamo odprli nov trajnostno zasnovan sprejemni center za obiskovalce, ki deluje s pomočjo sončne elektrarne ter vključuje sistem za zbiranje deževnice, malo čistilno napravo in polnilnico za električna kolesa. Projekt, ki ga je vodila Občina Divača ob podpori Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, je pomembno nadgradil turistično infrastrukturo. Novi center obiskovalcem ponuja večnamensko dvorano in na primer kavarno, hkrati pa zagotavlja tudi tehnične prostore.

Za jamo že šest desetletij skrbi Jamarsko društvo Gregor Žiberna Divača. Društvo je od ustanovitve povezano z obnovo in razvojem Divaške jame, njegovo poslanstvo pa ni le turistično, temveč tudi varstveno in izobraževalno. Prenovljena infrastruktura predstavlja tudi spremembe v upravljanju in ponudbi. Prav zato se danes Divaška jama razvija v več smeri. Klasičen vodeni ogled, ki doseže višek sezone med junijem in septembrom, ostaja jedro ponudbe (obiski so avgusta možni vsak dan, in sicer ob 10., 12. 14. in 16. uri, vse informacije so na voljo na spletni strani www.divaska-jama.info), a ob njem se razvijajo tudi drugi programi. Med njimi je ESCAVE, to je doživljajsko vodenje, zasnovano kot niz desetih nalog v podzemnem labirintu, ki se navezuje na obisk Sigmunda Freuda spomladi leta 1898. Freudovo pismo iz istega leta Wilhelmu Fließu namiguje, da je podzemni svet matičnega Krasa povezan z njegovim razumevanjem globin človeške psihe.