»Ko je na pokrajini prišla na oblast leva sredina, je res naredila ogromno«

Deset let po njihovi ukinitvi se v Furlanijo - Julijsko krajino vračajo pokrajine. Leta 2016 so namreč z delovanjem prenehali izvoljeni organi takratnih pokrajin, uradi pa so se v raznih oblikah tako ali drugače ohranili. Nazadnje so delovali - in še delujejo - kot Enote deželne decentralizacije (EDR). Po sprejetju reforme, za katero se je zavzemala deželna vlada Massimiliana Fedrighe z odbornikom za lokalno samoupravo Pierpaolom Robertijem na čelu, naj bi prihodnje leto spet zaživele »politične« pokrajine. O perspektivah zanje smo se pogovorili z nekaterimi pokrajinskimi svetniki v zadnjem mandatu, torej med letoma 2011 in 2016.

»Prvič smo postavili dvojezične smerokaze v tržaški občini,« se je spominjal nekdanji predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali, izvoljen na listi Slovenske skupnosti. »Leta 2014 so bile zadnjič asfaltirane pokrajinske ceste,« je še poudaril. Poleg »starih« pristojnosti, kot so ceste in šole, naj bodo nove pokrajine pristojne tudi za gospodarski razvoj, okolje in podobne resorje, je dodal politik iz Repna. »Primer je EZTS. Občina Repentabor mora plačevati članstvo v EZTS, prej je te resorje krila pokrajina, zastonj.«

Pokrajine je Vidali pohvalil kot možno oporo oziroma podporo manjšim občinam, v pokrajinah tudi ne vidi nevarnosti, da bi tako ali drugače nadomestile okoliške občine. Predvsem pa je izpostavil vlogo, ki jo v pokrajinskem svetu lahko igrajo Slovenci. S starim volilnim zakonom je bilo število sedežev enakomerno razdeljeno med Občino Trst in okoliškimi občinami, kar je privedlo tudi do sedmih Slovencev na pokrajini, med svetom in odborom. Najbolj je Vidaliju ostal pri srcu projekt železniškega nadvoza med Nabrežino in Šempolajem, ki so ga odprli junija 2016, tik ob koncu mandata »zadnjega« tržaškega pokrajinskega sveta.

Šempolajsko naložbo je pohvalila tudi Elena Legiša (Stranka komunistične prenove). Navedla je tudi projekt in financiranje za preureditev nekdanjega begunskega naselja pri Padričah. Stvar pa je splavala po vodi. »Ko je prišla na pokrajini na oblast leva sredina, je res naredila ogromno,« je ocenila Legiša. »Ukinitev je bila brezmiselna. Občine so imele v pokrajini partnerja, ki jim je bil v veliko pomoč,« je še ocenila. »Pokrajina pa je imela zaposlene, ki so res delali za te kraje.« Legiša je kritično dodala, da bodo stroške zaprtja in ponovnega odprtja pokrajin kot vedno nosili državljani. »Vprašanje je tudi, kako bodo spet postavili, kar so uničili,« je zaključila. »Bolj smiselno bi bilo, ko bi zaprli deželo.«

Več v današnjem/jutrišnjem Primorskem dnevniku.