Statut delavcev danes praznuje 50 let

Ustava, ki je stopila v veljavo prvega januarja 1948, določa, da je Italija demokratična republika, ki temelji na delu, kar 22 let pa je bilo treba čakati, da so delavci dobili svoje osnovne pravice. Statut delavcev, ki danes praznuje 50 let (20. maja 1970 je bil objavljen v Uradnem listu), je za tiste čase predstavljal pravo revolucijo na delovnih mestih in znotraj tovarn, istočasno pa je zakoličil sindikalne pravice, ki so bile takrat v glavnem le na papirju. Ne samo po ustavi priznano pravico do stavke, temveč splošne državljanske pravice zaposlenih, ki so lahko odslej tudi na delovnem mestu svobodno izražali svoja politična in druga prepričanja. Prej to ni bilo dovoljeno.

Statut delavcev je »otrok« t.i. vroče sindikalne jeseni 1969, ki je študentski in dijaški revolt iz leta prej prenesel v tovarne, pri čemer so glavno besedo imeli kovinarski delavci. Sindikalni boji leta 1969 so torej močno spodbudili sprejetje statuta, za katerega so se že od prvih povojnih let prizadevali sindikati in leve stranke, a v državi za to dolgo ni bilo niti političnega posluha niti parlamentarnih pogojev. V drugi polovici šestdesetih let jih je ustvaril takratni socialistični minister za delo Giacomo Brodolini, ki je poveril 40-letnemu ekonomistu socialističnih prepričanj Ginu Giugniju nalogo, da napiše statut, za katerega mu vsi upravičeno priznavajo očetovstvo.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku. Ob 75-letnici našega dnevnika vam ponujamo posebno ugodno naročnino: tiskana izdaja za 99 evrov, digitalna izdaja pa za 75 evrov.