Stoletje italijanskih vlakov v Jugoslaviji med vojno in mirom

Tržačan dr. David Jelerčič je po izobrazbi strojni inženir – doktorat iz strojništva je zagovarjal na Imperial College v Londonu. Pri italijanski založbi Editrice Trasporti su Rotaia je izdal knjigo Stoletje italijanskih vlakov v Jugoslaviji med vojno in mirom (Un secolo di treni italiani in Jugoslavia tra guerra e pace), za katero je več kot desetletje pregledoval različne arhive in muzejske zbirke v Italiji, Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Bosni. Prizadeval si je namreč, da bi podrobno obdelal tematiko, ki so jo italijanski zgodovinarji doslej obravnavali le površinsko – delno zaradi pomanjkanja urejenih arhivskih fondov, iz katerih bi raziskovalec črpal zanesljive podatke, delno zaradi nepoznavanja jezika in ker se dokumenti niso ohranili. Knjiga, ki na tem področju orje ledino, je zanimiva pričevalka železniške zgodovine, in je bogato opremljena z originalnimi dokumenti in s preko 200 fotografijami; med njimi je tudi nekaj posnetkov Maria Magajna iz fonda Primorski dnevnik, ki ga hrani Narodna in študijska knjižnica.

Italijanske železnice so odločilno vplivale na razvoj železniške infrastrukture in prometa na področju bivše Jugoslavije in širšega Balkana. Med glavnimi razlogi za tako burno in pestro zgodovinsko povezavo in vpliv italijanskih železnic so seveda posledice vojn in večkratno spreminjanje vzhodnih italijanskih meja: prvič leta 1918 s koncem avstro-ogrskega cesarstva, drugič leta 1945 z zaključkom druge svetovne vojne in vzpostavitvijo Cone A ter zopet leta 1954, ko je prenehalo obstajati Svobodno tržaško ozemlje.

Ravno v tem kratkem, za italijanske železnice zlasti v 30. letih prejšnjega stoletja intenzivnem in pomembnem obdobju, ki je označevalo njihovo revitalizacijo in razvoj, so bile tudi železnice na območjih ob takratni vzhodni meji deležne pomembnih sprememb. Elektrifikacija prog, uvedba elektrovleke, tako z električnimi lokomotivami kot elektromotorniki, uporaba italijanskih parnih lokomotiv, ki so nadomestile domače avstrijske in madžarske lokomotive, in prihod prvih motornikov (litorin), so posredno ali neposredno znatno vplivale na razvoj jugoslovanskih železnic po drugi svetovni vojni in v naslednjih desetletjih. Omenim naj samo, da je istosmerni napajalni tok z naponom 3000 V na Slovenskem posledica elektrifikacije prog na področju Slovenije in Istre za časa Italije (ta je področje zasegla z mirovno pogodbo po prvi svetovni vojni).

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.