Stopnja smrtnosti zaradi onesnaženosti zraka v Sloveniji zelo visoka

Slovenija je dosegla napredek na področju okolja, še vedno pa ostajajo konkretne vrzeli, v neodvisni oceni napredka države na področju okoljske in podnebne politike ugotavlja OECD. Manko napredka med drugim ugotavljajo pri zmanjševanju emisij iz prometa ter zamudah pri širjenju sistemov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

Kot je na včerajšnji predstavitvi ugotovitev okoljskega pregleda Slovenije 2026 povedal direktor direktorata Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za okolje Jaime Bourbon de Parme, je Slovenija lahko ponosna, da je v letih od zadnje ocene OECD iz leta 2012 dosegla napredek na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov in občutno zmanjšala emisije drobnih delcev PM 2,5.

Kot pomemben korak za državo je tudi prestavitev nacionalnega cilja doseganja ničelnih neto emisij v lani sprejetem podnebnem zakonu na leto 2045, kar je pet let pred skupnim ciljem EU.

Slovenija ostaja vodilna tudi pri varovanju zavarovanih kopenskih območij, saj ima med 38 državami članicami OECD največji delež tovrstnih območij, in recikliranju odpadkov.

Med vrzelmi na področju okoljske in podnebne politike pa je Bourbon de Parme med drugim opozoril na negativen trend rasti emisij toplogrednih plinov iz prometa in izzive z zmanjšanjem onesnaženosti zraka z delci PM 10 predvsem v zimskem obdobju. »Slovenija je tudi med državami z najvišjo stopnjo smrtnosti zaradi onesnaženosti zraka,« je opozoril.

Izpostavil je še pritiske na biotsko raznovrstnost in slabo stanje številnih habitatov. Čeprav je kakovost voda v Sloveniji glede na ugotovitve OECD na splošno dobra, pa številne površinske vode ne izpopolnjujejo ekoloških standardov, področje zbiranja in čiščenja komunalnih odpadnih voda pa zaostaja za drugimi državami članicami EU.

OECD v oceni opozarja tudi na pomanjkanje javnih sredstev za prilagajanje na podnebne spremembe ter priporoča, da Slovenija v prihodnje več teh preusmeri v preprečevanje škode in krepitev odpornosti, ne le v odpravljanje posledic. Med drugim priporoča tudi povečanje uporabe obnovljivih virov energije za zmanjšanje emisij, širitev naložb v trajnostni javni prevoz in krepitev finančnih spodbud za nakup čistejših vozil.

V skladu s priporočili OECD mora zeleni prehod bolje podpirati tudi fiskalna politika države, vključno s postopno opustitvijo subvencij za fosilna goriva in postopno krepitvijo določanja cen ogljika. Čeprav je Slovenija pri recikliranju odpadkov uspešna, pa problem ostaja povečevanje nastajanja odpadkov v občinah. V luči tega OECD poziva k močnejšim ukrepom na tem področju.