Miloš Budin: Odnosi z Emmo Bonino so bili odlični

Političarka, ministrica, evropska komisarka, prepričana zagovornica združene Evrope, predvsem pa borka za človeške in državljanske pravice, med katere je uvrščala tudi oz. zlasti prekinitev nosečnosti, svobodno odločanje o t. i. dostojanstvenem končanju življenja, legalizacijo konoplje, samoodločanje žensk o lastni prihodnosti, pravno državo, boj proti avtoritarnosti, smrtni kazni, genocidom in t. i. strankokraciji. Vse to je bila Emma Bonino, protagonistka dobrih 50 let italijanskega političnega življenja kot zgodovinska predstavnica Radikalne stranke in soustanoviteljica stranke + Europa, ki je včeraj v starosti 78 let umrla v Rimu po daljši bolezni.

Z Emmo Bonino je tesno sodeloval tudi nekdanji slovenski parlamentarec Demokratske stranke Miloš Budin, ki je bil v letih 2006-2008 državni sekretar na ministrstvu za evropske zadeve in zunanjo trgovino, ki ga je vodila prav Bonino v okviru levosredinske vlade Romana Prodija. Takrat sta se tudi osebno spoznala in, kot je dejal Budin za Primorski dnevnik, »odnosi so bili odlični. Bonino je bila znana zaradi njene izkušnje v Radikalni stranki z Marcom Pannello v prizadevanjih in boju za državljanske pravice. Ampak takrat se je takoj izkazala kot zelo uspešna tudi v tej novi funkciji ministrice za zunanjo trgovino. Kar lahko poudarim je, da je do mene kot državnega sekretarja imela zelo spoštljiv odnos in je pač na začetku takoj rekla, da je vsakdo od nas avtonomen in odgovoren za to, kar dela. Skupaj si pomagamo ampak nihče nikomur ne vsiljuje ali ukazuje.« Ob pohvali za njeno ministrsko delo Budin zelo pozitivno ocenjuje tudi osebno plat: »Lahko rečem, da je bila izredna tudi s človeškega vidika. Tudi to je vredno poudariti.«

Emma Bonino pa se je še pred srečanjem z Milošem Budinom zanimala za manjšinska vprašanja, ki spadajo v področje državljanskih pravic. »Bila je seveda zvedava tudi z menoj glede naše stvarnosti in jasno tudi glede odnosov s Slovenijo in celotnim območjem bivše Jugoslavije. Temu je pravzaprav sledila že prej, saj se je Pannella aktivno zanimal za odnose z bivšo Jugoslavijo še v času, ko je le-ta obstajala in je ona kot njegova tesna sodelavka vse to seveda spremljala, tako da zanjo ta naša realnost ni bila novost. Kar se konkretnega delovanja na ministrstvu tiče, so ta vprašanja spadala v krog intelektualnega in političnega zanimanja, ne pa v direktne pristojnosti. Mimogrede, ker je že bilo to vprašanje, ko se je Pannella zanimal za Jugoslavijo, ko so se tam začeli kritični časi, je on zagovarjal, da bi celo Jugoslavijo vključili v Evropsko unijo. To je zgodovinski podatek. Tako da poudarim, da ta realnost ni bila tuja niti njej,« pravi Budin.