Stranka ruske manjšine pogorela na volitvah v Latviji

V soboto, 1. oktobra, so bile v Latviji parlamentarne volitve. Po pričakovanju je največ glasov prejela desnosredinska stranka Nova enotnost premierja Krišjanisa Karinša, ki si je z nekaj manj kot 27 odstotkov glasov zagotovila 26 mest v stočlanskem parlamentu. Koalicijo bo morala sklepati z najmanj dvema strankama, Karinš, ki želi ohraniti mesto predsednika vlade, pa bo vanjo verjetno povabil predvsem sredinske in zmerne desne stranke.

Veliko razočaranje na teh volitvah predstavlja neuspeh socialdemokratske stranke Saskana, ki velja za stranko rusko govoreče skupnosti. Ta predstavlja v Latviji več kot 25 odstotkov prebivalstva. Saskana, ki je bila doslej največja stranka v latvijskem parlamentu, je imela na prejšnjih volitvah največ glasov in je pred štirimi leti izvolila 23 poslancev; zdaj je s 4,81 odstotka glasov padla pod petodstotni prag in v novem parlamentu nima svojih predstavnikov. V parlament pa sta se prerinili dve novi stranki: evroskeptična Stabilnost z 11 poslanci in desno populistična stranka Najprej, Latvija z 9 poslanci. Na levici so še progresisti z 9 poslanci, v desni sredini pa so še tri stranke, ki so potencialne zaveznice Karinšove Nove enotnosti.

Tako hud poraz stranke ruske manjšine, ki jo vodi nekdanji ugledni župan Rige, evropski poslanec Nils Ušakovs, je presenetljiv. Predvideno je bilo, da bo stranka utrpela poraz zaradi ruskega napada na Ukrajino, ki ga je latvijski parlament soglasno obsodil, vendar nihče ni pričakoval, da bo izgubila približno tri četrtine glasov v primerjavi s prejšnjimi parlamentarnimi volitvami. V novem parlamentu bosta tako sedela samo dva pripadnika ruske manjšine, eden izvoljen v evroskeptični stranki Stabilnost, drugi pa v levičarski stranki Progresisti.

O okoliščinah, ki so privedle do tega volilnega rezultata, smo se pogovarjali z Nikolajem Kabanovom, novinarjem, nekdanjim urednikom ruskega dnevnika v Rigi Vesti Segodnja, v zadnjem mandatu pa poslancem stranke Saskana. Na zadnjih volitvah je bil kandidat, vendar kot rečeno stranka ni dosegla vstopnega praga.

Kako komentirate volilni izid?

Izid je zelo ugoden za vladne stranke, ki bodo spet sestavile vlado. Vodil jo bo Krišjanis Karinš, ki bo oblikoval koalicijo.

Videl sem pa, da je vaša stranka izgubila veliko glasov in ni več prisotna v parlamentu. Kaj se je zgodilo?

Žal nas volivci niso več podprli. Razlogov je več. Predvsem dejstvo, da Ušakovs, dolgoletni karizmatični župan Rige, ni več župan. Potem je tu seveda vojna v Ukrajini, glede katere je naša stranka ohranila nizek profil. V parlamentu je seveda obsodila agresijo, ampak vedno smo nekako poskušali zadovoljiti obe strani.

Predvsem so nam podporo odpovedali volivci, ki v srcu podpirajo Vladimirja Putina. Morda so nekateri volili kako drugo stranko, v glavnem pa niso šli na volišče. Odločilni pa so bili nekateri sklepi vlade, predvsem odločitev, da poruši spomenik Rdeči armadi, ki je bil dolga leta tudi nekakšen simbol naše stranke, ob katerem je gospod Ušakovs vsa ta leta prirejal zborovanje vsako leto ob 9. maju, dnevu zmage v drugi svetovni vojni. Veliko ljudi je bilo ob tej odločitvi vlade ogorčenih, ker naša stranka ni uprizorila protesta proti rušenju spomenika. Stranka je bila zelo mehka in ni glasno protestirala. Ljudje so pričakovali, da bomo prirejali nenasilne demonstracije, se množično podali na ulice, protestirali pred nekaterimi vladnimi palačami ali naredili kaj podobnega.

Dejansko nismo naredili ničesar, bali smo se, držali smo se starih navad.

Celoten intervju v nedeljskem Primorskem dnevniku.