Strinjajo se z okrepitvijo vojaških vrst, a ne z obvezno vojaščino

Vse več držav v Evropi ponovno uvaja služenje vojaškega roka, ponekod, denimo na Hrvaškem, bo vojaščina obvezna, drugje pa bo (ali je že) prostovoljna, tako kot v Nemčiji in Franciji. V tej smeri razmišlja tudi italijanska vlada, je pred tedni napovedal obrambni minister Guido Crosetto, ki je obenem pojasnil, da želijo za 10.000 enot okrepiti vojaške vrste, ne razmišljajo pa o obvezni vojaščini. Vsaj zaenkrat.

Pri tržaški javnomnenjski agenciji SWG so v času, ko se služenje vojaškega roka vrača v aktualnost, potipali, kaj o tem menijo ljudje v Italiji. Odgovori, ki so jih zbrali med 3. in 5. decembrom, kažejo, da se pogledi na vojaški rok delijo tudi po »politični« usmerjenosti sodelujočih pri anketi.

Uvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka, s katerim bi v vojaške vrste privabili vojake, pa tudi zdravnike, varnostnike, inženirje in druge poklicne profile, ki bi opravili začetno vojaško uvajanje in bi jih zatem lahko vpoklicali le v primeru konflikta, naravnih nesreč ali drugih izrednih stanj, podpira polovica, natančneje 51 odstotkov vprašanih. Med volivci desnice oziroma desne sredine je na to vprašanje pritrdilno odgovorilo 73 % vprašanih, za deset odstotkov manj je bilo pritrdilnih odgovorov med volivci sredinskih strank, občutno nižji – 38-odstoten – pa je delež levosredinskih volivcev, ki so naklonjeni prostovoljnemu vojaškemu roku.

Z uvedbo prostovoljne vojaščine se ne strinja 39 % vprašanih, med katerimi je višji delež levosredinskih (55 %) in neopredeljenih volivcev (42 %).

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.