Tri leta po krvavih napadih gibanja Hamas in drugih palestinskih oboroženih skupin na Izrael 7. oktobra 2023 je kljub informacijski blokadi Gaze mogoče precej natančno opisati, kaj se je v tem času zgodilo, odgovor na vprašanje, kam je vse skupaj pripeljalo, pa je bistveno bolj kompleksen in skoraj brez upanja v mirno in pravično rešitev, zlasti za palestinski narod.
Hamas je danes vojaško oslabljen, Gaza popolnoma opustošena, izraelska vojska pa leto po prekinitvi ognja še vedno nadzoruje približno dve tretjini enklave. Konflikt se je razširil po širši regiji, razmere na zasedenem Zahodnem bregu se slabšajo, odnos dela mednarodne skupnosti do Izraela pa se je občutno spremenil, vendar ne toliko, da bi lahko vplival na politiko vlade Benjamina Netanjahuja.
Sedmega oktobra 2023 so napadalci na jugu Izraela ubili okoli 1200 ljudi, večinoma civilistov, in zajeli 251 talcev. Izrael je odgovoril z ofenzivo, katere deklarirana cilja sta bila uničenje Hamasa in vrnitev talcev, čeprav je skrajno desni del izraelske vlade pozneje odkrito zagovarjal tudi izseljevanje Palestincev in priključitev Gaze. Rešitev dveh držav, ki jo podpira mednarodna skupnost, je danes za Izrael povsem nesprejemljiva.
Po podatkih zdravstvenih oblasti v Gazi je bilo v treh letih ubitih več kot 74.000 Palestincev, med njimi najmanj 20.000 otrok. Več kot 1,2 milijona ljudi se sooča z akutno prehransko negotovostjo, obnova pa se praktično ni začela, saj Gazo prekriva približno 60 milijon ton ruševin, med katerimi so tudi neeksplodirana ubojna sredstva.
Hamasov napad pred tremi leti je tako Izraelu omogočil temeljito spremembo regionalne varnostne politike in sprožil niz vojaških obračunov daleč onkraj Gaze. Skoraj vse diplomatske rešitve so se izjalovile, zlasti zato, ker so bile začrtane po meri Izraela in ZDA. Gaza je razrušena, Zahodni breg vse bolj razdrobljen, palestinska državnost pa kljub širšemu mednarodnemu priznanju na terenu nima prihodnosti.
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.