Unesco na seznam ogrožene dediščine uvrstil tudi območja v Libanonu in na Zahodnem bregu

Organizacija Unesco je le dan po tistem, ko je na seznam ogrožene svetovne dediščine uvrstila antično mesto Herson na Krimu, na seznam dodala še lokacije, ki so jih nedavno osvojile izraelske sile, vključno z gradom v Libanonu, ter arheološko najdišče na okupiranem Zahodnem bregu. Območja so dodali na seznam po glasovanju vseh 196 držav članic.

Grad Beaufort, križarsko trdnjavo, znano tudi pod imenom Kalat al-Šakif, so izraelske sile, ki so maja napadle Libanon, zavzele v okviru vojne z militantno skupino Hezbolah. Je eden od petih gradov na območju Džabal Amel v južnem Libanonu, ki jih je Unesco uvrstil na seznam ogrožene dediščine. Gorsko območje je bilo med vojno večkrat izpostavljeno izraelskemu bombardiranju.

Kot so pojasnili pri Unescu, so trdnjave utrpele škodo, zaradi konflikta na tem območju pa so še naprej ogrožene, kar je dovolj resno, da so se odločili za ta »izredni postopek«.

Libanonski minister za kulturo Ghassan Salame je za AFP povedal, da je uvrstitev na seznam ogrožene svetovne dediščine izjemen dosežek v prizadevanjih za zaščito teh pomembnih libanonskih zgodovinskih znamenitosti. Dejal je, da sta le dva od gradov »v dosegu libanonske vlade«, in obtožil Izrael, da je grad Shamaa že uničil, zdaj pa podobno grozi še Beaufortu.

Na seznam ogroženih spomenikov je bila dodana tudi Sebastia v bližini mesta Nablus na Zahodnem bregu. Glede na domneve gre za starodavno izraelsko in kasneje rimsko mesto Samarija, katerega ime Izrael še vedno uporablja za severni Zahodni breg.

V zadnjih letih so se izraelske oblasti začele zanimati za najdišče, ki leži v bližini sodobnega palestinskega mesta Sebastia, vendar na območju, ki ga nadzoruje izključno Izrael. Leta 2025 so v bližini najdišča razlastili približno 200 hektarjev palestinske zemlje z utemeljitvijo, da so to storili zaradi njegovega ohranjanja in razvoja.

Medtem ko so Palestinci na najdišču v Sebastii razvili turistično industrijo, bi novi izraelski načrti lahko lokacijo zaobšli s cesto, ki bi bila samo za Izraelce, ter z ograjo in vstopninami.

»Celovitost območja trenutno ogroža projekt razlastitve, katerega cilj je razdelitev posesti in ustanovitev narodnega parka Samarija (Šomron),« so sporočili pri Unescu.

Izraelski zunanji minister Gideon Saar je sicer zavrnil uvrstitev na seznam ogrožene dediščine, zanjo okrivil Palestince in dejal, da gre za poskus »izbrisa in zanikanja judovske povezave s to deželo«.