V deželnem svetu začetek obravnave zakona o pokrajinah

Z današnjim orisom predloga ter zaslišanjem predstavnikov lokalne samouprave in vodij dosedanjih Enot deželne decentralizacije (EDR) na zasedanju petega stalnega odbora, pristojnega za institucionalna vprašanja, se je v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine začela obravnava zakonskega predloga, ki ponovno uvaja pred leti ukinjene pokrajine. Zakonski predlog je v imenu deželne vlade zgoščeno orisal odbornik za lokalno samoupravo in manjšinske jezike Pierpaolo Roberti, ki je opozoril, kako gre v tem primeru za besedilo, ki združuje že veljavna določila na področju lokalne samouprave, dalje ponovno uvaja pokrajine in ukinja dosedanje enote EDR. Le-te, je bilo večkrat rečeno na današnji seji, je desnosredinska deželna vlada Massimiliana Fedrige uvedla kot prehodne organe ravno v luči priprave na obnavljanje pokrajin, ki jih je leta 2016 odpravila bivša levosredinska vlada, ki jo je vodila Debora Serracchiani. Obnovljene pokrajine naj bi zaživele 1. januarja 2027 in že od vsega začetka naj bi imele pristojnosti, ki jih imajo zdaj enote EDR na področju skrbi za stavbe drugostopenjskih (višjih) srednjih šol in za nekdanje pokrajinske ceste. Druge pristojnosti bi jim podelili na podlagi področnih zakonov, ki bi jih sprejeli v nadaljevanju. Osebje, ki je trenutno zaposleno v enotah EDR, bi dodelili novim pokrajinam in bi imelo enak položaj, sredstva, potrebna za delovanje pokrajin, bi izločili iz deželnega proračuna in ga namenili v enoten pokrajinski sklad. Šlo bi za sredstva, ki so že zdaj namenjena za delovanje enot EDR, vsega skupaj okoli 105 milijonov evrov, od katerih naj bi le slab odstotek šel za politične predstavnike. Z 31. decembrom letos bi prenehale delovati enote EDR, nove pokrajine pa naj bi volili občani, čeprav volilnega zakona trenutno še ni. Do 31. decembra 2028 naj bi jih vsekakor vodili odbori s predsednikom in tremi odborniki.

Med razpravo so se oglasili pretežno svetniki opozicije (izjema je bil ligaš Antonio Calligaris, ki je podprl obnovitev pokrajin), ki so opozorili predvsem na vprašanje pristojnosti, ki je po njihovih besedah nejasno, kot tudi menijo, da nove uprave ne bodo imele vsebine in da je utemeljen sum, da se utegnejo spremeniti v. Deželni vladi so očitali tudi naglico, da že na prvi seji odbora prisluhne tudi predstavnikom raznih institucij, Robertiju pa, da je presplošno in površno orisal problematiko, ki jo gre precej poglobiti. Med razpravo so se oglasili Massimiliano Pozzo, Roberto Cosolini, Manuela Celotti in Laura Fasiolo (Demokratska stranka), Massimo Moretuzzo in Marco Putto (Pakt za avtonomijo), Rosaria Capozzi (Gibanje petih zvezd), Furio Honsell (Open FJK) in Serena Pellegrino (Zeleni in Levica), ki je poudarila, kako je njena stranka podprla obnovitev pokrajin, opozorila pa je, da je glavno vprašanje to, katere pristojnosti bodo imele, prav tako je pomembno tudi, kakšen bo volilni zakon. Na to je opozoril tudi Marko Pisani (Slovenska skupnost), ki je med drugim poudaril potrebo po tem, da bodo v obnovljeni tržaški pokrajini uravnoteženo zastopane tržaška in okoliške občine, zanimali pa so ga tudi stroški za zagon novih uprav ter soudeležba pri raznih družbah. Zagonskih stroškov ne bo, je dejal Roberti, vprašanje soudeležbe pa bo treba rešiti s področnim zakonom.

V nadaljevanju so člani odbora prisluhnili predstavnikom Sveta lokalnih skupnosti (CAL), združenja občin Anci ter nekdanjih in sedanjih vodij nekaterih enot EDR, ki so se sicer pozitivno izrazili o obnovitvi pokrajin in soudeležbi njihovih ustanov pri tem procesu, opozorili pa so na potrebo po jasnih pristojnostih novih uprav, primernih sredstvih in po jamstvih za osebje.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.