V enem letu smo po svetu zavrgli več kot milijardo ton hrane

Potrata hrane je eden izmed največjih »grehov« človeštva, ki niti v razvitejših družbah oziroma državah očitno še ni postal kategorično moralni problem. Po celem svetu se zavrže še vedno preveč hrane, sploh pa ni samoumevno, da se številke v letih bistveno izboljšujejo. Še najbolj zgovoren je podatek v preteklih dneh predstavljene študije Waste Watcher International, po kateri smo po svetu v enem letu zavrgli 1,05 milijarde ton hrane oziroma tretjino celotne svetovne proizvodnje.

Ob dejstvu, da je na svetu še vedno preveliko število lačnih oziroma oseb, ki se spopadajo z lakoto – 8,2 % svetovne populacije oz. okrog 673 milijonov ljudi –, za katere bi bila ta hrana več kot dobrodošla, se tu postavlja tudi okoljski problem.

Študija ugotavlja, da potrata hrane predstavlja kar 10 odstotkov globalnih emisij, kar je petkrat več od emisij letalskega prometa. Še en podatek? 1,4 milijarde hektarja kmetijskih površin oziroma 28 odstotkov vseh svetovnih kmetijskih površin uporabljamo za to, da proizvajamo hrano, ki je ne bomo nikoli jedli. Da bomo še bolj jasni: gre za površino, ki je štirikrat večja od celotnega ozemlja Evropske unije. Pri potrati hrane sodelujejo seveda tudi italijanska in slovenska gospodinjstva, je razvidno iz raznih poročil iz obeh držav pred 29. septembrom, ko obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani.

Poročilo Waste Watcher International se osredotoča na Italijo, v kateri se je v zadnjih desetih letih povprečna tedenska potrata hrane vsakega prebivalca znižala za 95 gramov, in sicer s 650 gramov zavržene hrane na teden leta 2015 na letošnjih 555,8 grama. Podatek je vsekakor višji v primerjavi z drugimi evropskimi velikani, saj vsak Nemec v povprečju zavrže 512,9 grama hrane tedensko, vsak Francoz 459,9 grama, vsak Španec pa 446,5 grama. Poročilo sicer izpostavlja, da se ljudje vse bolj zavedajo povezave med potrato in okoljem, cilj, ki v letu 2030 oziroma že čez pet let predvideva »samo« 369,7 grama zavržene hrane na teden na prebivalca, pa je vsekakor zelo daleč.

Podatke za Slovenijo pa je ob že omenjenem mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani posredoval državni statistični urad. Prebivalci Slovenije so lani zavrgli 168.318 ton hrane, kar je dva odstotka več kot predlani ali v povprečju 79 kilogramov na prebivalca. Če omenjen podatek delimo z 52 tedni v enem letu, da ga lahko primerjamo z italijanskim, pomeni, da je vsak prebivalec v povprečju zavrgel 1,5 kilograma hrane na teden. Zaradi tako velike količine in razlike z Italijo lahko sklepamo, da slovenska in italijanska statistika jemljeta v poštev nekoliko različne podatke (npr. v Sloveniji upoštevajo tudi neužitni del hrane, kot so olupki, kosti, koščice, jajčne lupine in podobne snovi, ki jih ni mogoče uporabiti za prehrano ljudi), to pa ne demantira dejstva, da se tudi v Sloveniji odvrže preveč hrane.