A»Imaš čelado?« je vprašal kolega. »Imam.« V resnici je nimam. Zakaj naj bi jo imel? To, kar zahtevajo mladi udeleženci protestnih shodov v Franciji, predvsem reformo izobraževanja in vlaganje v njihovo prihodnost, je razumno in presveto.
»Les Misérables c’est pas un roman, c’est une réalité.« Nesrečniki niso roman, temveč resničnost je bilo sporočilo enega izmed kartonov, ki so jih protestniki v soboto dvigali nad glavo. Vsak deseti je imel svoj karton. Na njih so bili razlogi, ki so ljudi spravili na ulice. Če je bilo v Parizu 250 tisoč protestnikov, kot so navedli organizatorji, je bilo kartonov vsaj 25 tisoč. 25 tisoč razlogov za jezo in prav toliko sporočil o stiski, ki bi jih morala država resno upoštevati.
»Vzdušje je napeto, kot da tli nevarnost državljanske vojne,» je zatrdil Ali Rabeh, župan Trappesa, mesta na obrobju Pariza, potem ko je moški iz avta streljal na ljudi priseljenskega rodu, enega ubil in pet ranil. Bil je petek, 23. oktober, dan pred drugo serijo množičnih shodov. Dan pred Acte II, pred drugim dejanjem. Acte I, prvo dejanje, so bile demonstracije 17. oktobra zaradi draginje, visokih življenjskih stroškov, nedostopnosti stanovanj, slabših javnih storitev in razmer v šolah. Protesti so se marsikje izrodili v vandalske napade in razdejanja. Oplenjenih je bilo več kot 3000 trgovin. Med tarčami so bili tudi trgovci priseljenskega rodu.
Prvo dejanje je zaradi nasilja pustilo za sabo travmo. Morilec iz Trappesa naj bi zinil, da se je hotel maščevati zaradi izgredov. Pred drugim dejanjem je država pokazala mišice, ponekod v mestih je ponoči veljala policijska ura, nasilja je bilo neprimerljivo manj. Protest pa je dobil dodatne vsebine zaradi avtoritarnega odziva oblasti in ogrožene pravice do demonstriranja. »Ko protestirati ni več pravica, postane dolžnost,» je bil napis na bloku vzdolž shoda. Namesto ulične gverile so mediji končno le predvajali podobe protesta in njegovih sporočil.
Acte III še pride, predvidoma že v soboto. A trajalo bo. Zaradi inertne politike in socialne zime bodo prihodnji meseci vroči. Cilj je vplivati na preobrat na spomladanskih predsedniških volitvah in položiti nagrobni kamen na macronizem, ker ni uresničil, kar je obljubljal.
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.