»Skupaj se moramo truditi, da ohranjamo ta most trden«

Melita Gabrič je izkušena diplomatka. Pred slabim mesecem dni italijanskemu predsedniku republike Sergiu Mattarelli izročila poverilna pisma in tako formalno nastopila mandat veleposlanice Republike Slovenije v Rimu, kjer je nasledila Matjaža Longarja. Včeraj je obiskala uredništvo Primorskega dnevnika in se v intervjuju dotaknila tem, kot so parlamentarno zastopstvo slovenske narodne skupnosti v Italiji, njena šolska mreža ter nadzor na italijansko-slovenski meji.

Ob srečanjih med predstavniki slovenske in italijanske oblasti je zadnja leta redno slišati, da so odnosi med državama odlični. Kje vidite možnost za nadgradnjo teh odnosov?

Nedvomno je mogoče odnose vedno okrepiti, poglobiti ali nadgraditi. Pri tem vidim največ priložnosti na gospodarskem področju, kjer imamo letno okrog 10 milijard evrov menjave. Prepričana sem, da obstaja potencial za nadaljnjo krepitev teh odnosov, ne samo v severnem delu Italije, kjer je skoncentrirana naša gospodarska mreža, temveč tudi v osrednjem in južnem delu, katerima sedanja italijanska vlada namenja veliko pozornosti oz. podpore. Priložnosti so na področju sodelovanja med izobraževalnimi ustanovami, pri znanosti in raziskavah. Povezljivost, infrastrukturna in energetska, je predmet marsikaterega pogovora, tako z vidika zagotavljanja boljše transportne povezanosti med državama kot energetske varnosti. Italija je pred kratkim sprejela zakon, s katerim odpira vrata za ponovno uvedbo jedrske energije, kar pomeni potencialno možnosti za novo sodelovanje, tudi na raziskovalnem področju.

Kultura je pomemben del našega skupnega prostora in evropska prestolnica kulture Gorica-Nova Gorica 2025 nam je dala odlično izhodišče za nadaljevanje kulturnega sodelovanja izmenjave, projektov, prek katerih spoznavamo in bogatimo drug drugega. In seveda, na področju uresničevanja pravic slovenske manjšine v Italiji je še kar nekaj prostora za izboljšave.

Za opis vloge slovenske narodne skupnosti v Italiji je večkrat slišati prispodobo mostu med državama. Bi poimenovali nekaj temeljnih kamnov, na katerih ta most sloni?

Zagotovo je prvi tak temeljni kamen jezik, je kultura, je tradicija. Pripadniki naše narodne skupnosti poznajo jezik in kulturo obeh dežel in ju tako sami po sebi povezujejo in tudi bogatijo. Kot drugo, naši rojaki in rojakinje dobro poznajo oba sistema, bodisi na gospodarskem področju, na področju znanosti in raziskav, izobraževanja, pa celo na primer na področju poznavanja pravnih sistemov obeh držav. To odpira vrata za sodelovanje na vseh teh področjih, povezuje prebivalce in prispeva k razvoju in blaginji v obeh državah. Poleg tega slovenska narodna skupnost ni samo most med našima državama, ampak tudi neko vezno tkivo v evropskem okviru, kjer je naše čezmejno sodelovanje marsikdaj za zgled, kot je bil denimo projekt evropske prestolnice kulture. Sicer pa se moramo skupaj truditi, da ohranjamo ta most trden. Moja zahvala in spoštovanje gre naši manjšini za neutrudno delo na vseh teh področjih.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku