V novem glosarju 112 standardiziranih terminov

Slovenske šole v Italiji se dnevno srečujejo z jezikovnimi izzivi, ki se pojavljajo v strokovnih in uradnih dokumentih. Pri prevajanju besedil s področja inkluzije dobesedni slovenski prevod ni vedno primeren, saj mora biti izraz razumljiv, strokovno ustrezen in umeščen v slovenski šolski prostor v Italiji. Prav potreba po poenotenju izrazja je spodbudila nastanek novega italijansko-slovenskega glosarja šolske terminologije s področja inkluzije, ki prinaša 112 standardiziranih terminov.

Glosar sta pripravila Centralni urad za slovenski jezik pri Deželi Furlaniji - Julijski krajini in Slovenski raziskovalni inštitut (Slori) v sodelovanju z Deželnim šolskim uradom FJK. Predstavili so ga v minuli petek, od istega dne je tudi dostopen na portalu Jezik na klik.Kot je v imenu vodje Centralnega urada za slovenski jezik FJK Erike Hrovatin povedala Tanja Sternad, se urad že od ustanovitve ukvarja predvsem z normiranjem strokovne terminologije ter zlasti z upravno-pravnim jezikom, kmalu pa se je pokazala potreba po standardizaciji izrazja tudi na drugih področjih. Med njimi je šolstvo, saj so šole posamezne izraze in dokumente pogosto prevajale samostojno. Posledica je bila raba različnih nazivov za iste pojme. Sternad je razložila, da so zato oblikovali delovno skupino za šolsko terminologijo, v katero so se vključili tudi predstavniki deželnega šolskega urada, ravnatelji ter strokovnjakinji Martina Ozbič in Nastja Colja.

Sodelovanje med Centralnim uradom za slovenski jezik in Slorijem poteka od leta 2017. Ravnatelj raziskovalnega inštituta Devan Jagodic je poudaril, da je v ospredju skrb za terminološko standardizacijo slovenskega jezika v javni upravi ter približevanje terminologiji, ki jo uporabljajo v Republiki Sloveniji. Pri tem želijo omejevati dobesedne prevode in kalke iz italijanščine in iskati ustrezne slovenske rešitve. V tem času so nastali številni glosarji, priročniki in druga jezikovna orodja. Šolska terminologija je po njegovih besedah eno izmed področij, ki imajo za slovensko manjšino poseben pomen. Jagodic je še napovedal, da se bo delo nadaljevalo tudi na drugih področjih, poudaril pa je, da jezikovna orodja ne vsiljujejo rešitev, ampak nudijo strokovne nasvete.

Nastanek glosarja je predstavila Jana Černe. Centralni urad za slovenski jezik se s šolsko terminologijo ukvarja že dalj časa, med drugim pri prevajanju razpisov in dokumentov, povezanih s karierno orientacijo. Pri tem je nastala potreba po sistematični standardizaciji, zato so leta 2022 oblikovali prej omenjeno delovno skupino. »Bilo je kar zapleteno delo,« je povedala Černe, saj so morali razrešiti veliko terminoloških vprašanj. Eden od teh primerov je bil denimo obrazec PEI oziroma Piano educativo individualizzato, ki se uporablja za učence s posebnimi potrebami. Zanj se v slovenščini uporablja izraz individualizirani vzgojno-izobraževalni načrt (IVIN).

Končni rezultat je seznam standardiziranih terminov z utemeljitvami, krajši seznam za vsakodnevno uporabo ter prevod vzorčnega obrazca. Gradivo je bilo objavljeno v Zvezku standardiziranih terminov, ki je dostopen na portalu Jezik na klik. Italijanska besedila so opremljena s slovenskimi prevodi, dokumente pa je mogoče prenesti tudi v Wordovi obliki in jih tako lažje uporabiti pri vsakdanjem delu. Matejka Grgič je ob predstavitvi poudarila, da je cilj novega orodja predvsem boljše sporazumevanje v slovenskem šolskem okolju v Italiji. Glosar ni namenjen le prevajalcem in strokovnim delavcem, temveč tudi učiteljem, ravnateljem, staršem in učencem. Delovna skupina ga bo sproti dopolnjevala, pri čemer so dobrodošle tudi pripombe in predlogi uporabnikov. Novo orodje je tako pomemben korak k poenotenju in premišljeni rabi slovenskega strokovnega jezika v italijanskem šolskem sistemu. S sodelovanjem različnih ustanov nastajajo rešitve, ki so hkrati jezikovno ustrezne in uporabne v vsakdanji praksi.