Rade Šerbedžija pred številnim občinstvom z nonšalantno ironijo

»Bolje biti pijan nego star« (Boljše biti pijan kot star): Rade Šerbedžija, ki je 27. julija dopolnil 80 let, se je z nonšalantno ironijo predstavil številnemu občinstvu, ki je izjemnega igralca in njegov band Zapadni kolodvor pričakalo v ljubljanskih Križankah. K otožnemu razmišljanju ga je napeljalo tudi odhajanje njegovih igralskih in pevskih kolegov, med zadnjimi se je poslovila velika igralka Milena Zupančič.

Na koncertu, ki je v ljubljanskih Križankah potekal 22. avgusta, se je »ene od svojih dobrih slovenskih prijateljev« spomnil s spoštljivimi besedami in s pripombo »ostal mi je samo Boris Cavazza«. Rade Šerbedžija pa je še v polnem delovnem zagonu, čeprav je izjavil, da je letos na Malem Brionu zadnjič, po več kot 200 ponovitvah, odigral njemu posebej ljubo vlogo kralja Leara v istoimenski Shakespearovi drami. Njegovi koncerti »nastajajo na odru«, saj ni vnaprej izdelanega programa, kot ni določeno trajanje nastopa. Tokratni, na katerem je Šerbedžija pel, recitiral, se razgovoril, se tudi izpovedoval, je trajal okrog dve uri in pol. Brez odmora. Ta bi nekako izničil posebno ozračje, ki se je ustvarilo na koncertu, zastavljenem s prepletanjem glasbe, poezije in osebne izpovedi. Kot je za Šerbedžijeve koncerte že običaj, je na oder povabil nekaj prijateljev iz raznih obdobij svoje umetniške poti.

Tokrat je Šerbedžija, »ena najbolj prepoznavnih igralskih osebnosti prostora nekdanje Jugoslavije«, kakor ga navadno predstavljajo, tretjič nastopil na Ljubljana Festivalu. Lanski nastop so posneli in je na voljo na posebnem CD-ju.

Njegove vezi s Slovenijo segajo daleč nazaj: Šerbedžija rad omenja, da mu je slovenski režiser Matjaž Klopčič, ko je bil še študent na akademiji, zaupal glavno vlogo v filmu Sedmina (1969). Od takrat dalje se je razvijalo njegovo prijateljevanje s slovenskimi umetniki. Slovenija ga je sprejela po izbruhu vojne na ozemlju tedanje SFRJ, ko je »izgubil tla pod nogami«: rojen v hrvaški Liki kot otrok srbskih staršev, ki se je najraje izrekal za Jugoslovana (sicer uporablja hrvaščino), ni »pripadal nikomur«, še več: označili so ga za izdajalca. Veliki zvezdnik, igral je v osrednjem hrvaškem gledališču, posnel je okrog 40 filmov in veliko uspešnih televizijskih nadaljevank, prejel nešteto nagrad, je ostal brez doma.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.