V prvi liniji fronte proti koronavirusu

PARIZ – Tržaški zdravnik, specialist pulmolog, Mitja Jevnikar (letnik 1984) se bori v prvi fronti proti novemu koronavirusu covidu-19. Specialist za pljučne bolezni, doma iz Bazovice, je zaposlen v eni izmed pariških bolnišnic v južnem predelu francoske prestolnice. Angažirali so ga v posebnem oddelku, kjer sprejemajo bolnike okužene z novim koronavirusom covid-19.

Kako je v Parizu?

Francoska prestolnica čaka konec tedna ali začetek prihodnjega višek obolenj.

Že? V Italiji, kjer se je je vse skupaj začelo, še nismo prišli na vrh krivulje ...

Recimo, da je imela Francija več manevrskega prostora in je imela več časa, da se pripravi na val okužb, ki je bil tudi pri nas neizbežen.

Kje so bila prva francoska žarišča pandemije?

Na vzhodu, bolj natančno v regiji Grand Est, kjer so mesta Strasbourg, Metz in Nancy. Tam je okužba hitro rasla in zaradi tega so se posledično hitro pripravila druga velemesta, Pariz v prvi vrsti. V francoski prestolnici je veliko bolnišnic in tudi ležišč na oddelkih za intenzivno nego je dosti. Veliko večino oddelkov so sprostili in so jih spremenili v posebne oddelke za zdravljenje covida-19. Prekinili so vse nenujne operacije. V nekaj dneh so pridobili 1500 dodatnih mest. Če so okuženi s koronavirusom v dobrem stanju, jih premeščajo v druga francoska mesta s helikopterji in vlaki.

Ali so bolnišnice v Parizu že polne okuženih bolnikov?

Zaposlen sem v bolnišnici Bizet v južnem predelu Pariza. V naši bolnišnici smo skoraj zapolnili vsa mesta na intenzivni negi. Tudi druge pariške bolnice so polne. Doslej pa smo uspešno parirali pritisk. Najhuje pričakujemo v prihodnjih dneh.

Ali je Francija podcenjevala koronavirus?

Mislim, da je podcenjevala epidemijo podobno kot vse druge evropske države, začenši z Italijo. Vsi smo mislili, da se virus ne bo širil zunaj kitajskih meja. Ampak današnji moderen način življenja je tak, da se taki virusi širijo hitreje, kot si mislimo. V Franciji so se prestrašili, ko so videli, kako eksponencialno raste število mrtvih v Italiji. Tudi pogled na prepolne italijanske bolnišnice ni vlival optimizma.

Francija ima žalosten primat, saj je pri vas umrl najmlajši bolnik v Evropi, kajne?

Punca, ki je podlegla koronavirusu, je bila stara le šestnajst let in ni imela nobenih zdravstvenih težav. Ampak prav pred dnevi je v Belgiji umrla dvanajstletnica, na Portugalskem pa štirinajstletnik.

Ne umirajo torej samo starejše osebe, ki imajo že druge patologije ...

Absolutno ne. Nekateri se še vedno tolažijo, da je tako, ampak ni. V našem oddelku za intenzivno nego je žal veliko mladih oseb, ki so v kritičnem zdravstvenem stanju. V Italiji so starejše osebe res v večini, ker je italijanska populacija povprečno starejša.

Ali imate tudi v Franciji visok odstotek okuženih zdravnikov in drugih članov zdravstvenega osebja?

Ne toliko kot v Italiji, ampak so.

Ali ste zdravniki pod stalnim nadzorom? Vam jemljejo brise?

Ne. Testirajo nas le v primeru, če kažemo znake obolenja (vročina, kašelj).

Ali vam primanjkuje sanitarni material (razkužila, zaščitne maske)?

Za zdaj ga je dovolj. Vsak dan dobimo v bolnišnici svoji zaščitni maski, ki ju uporabimo v teku dneva. Moramo pa paziti, da ju ne izgubimo, saj drugih tisti dan ne dobimo. Vse imamo šteto. V prihodnjih dneh sicer pričakujemo novo pošiljko sanitarnega materiala.

Lahko mirne duše napišemo, da to ni normalna gripa, kajne?

Absolutno. Številke ne lažejo. Skeptikov pa itak ne bomo prepričali, ker so trmasti. Raje verjamejo »fake« spletnim stranem kot znanstvenim uradnim podatkom. Smrtnost je dvakrat ali celo trikrat večja od navadne gripe, kar ni malo. Točne številke bomo imeli čez nekaj mesecev, ko bo tudi slika bolj jasna. Še enkrat bi poudaril, da tudi mlajši tvegajo. V naši bolnišnici jih žal vidim preveč.

Ali morda že veste, če pusti koronavirus posledice na pljučih okuženih bolnikov?

Tega še ne vemo. So pa že v teku študije.

Kakšen je v Franciji protokol sprejemanja okuženih bolnikov?

Obstaja aplikacija Covidom, preko katere se bolnik, ki ima vročino, registrira in ga nato zdravniki pokličejo na dom ter ga monitorirajo. V primeru, da se simptomi poslabšajo (beri težave z dihanjem), pride na dom posebna ekipa zdravnikov s posebnim rešilcem, ki je namenjen samo koronavirusu. Iz tega vidika smo v Franciji dobro organizirani.

Ali so Francozi disciplinirani in upoštevajo vladno uredbo?

V Parizu skorajda ni prometa. Ulice so prazne. Podzemna železnica zapre ob 21. uri in po tej uri ni več javnih prevozov. Policija pa nadzira mesto.

Kako je v pariškem predmestju, v tako imenovanih »banlieue«?

Tam je najbolj kritično, saj v majhnih stanovanjih živi tudi do deset ljudi. Tamkajšnji prebivalci trpijo in se večkrat zbirajo na cesti. Policija to razume in ni tako stroga. Pariške banlieue in predmestja drugih mest so tudi najrevnejši predeli v Franciji. Podobno je tudi v južni Italiji, kjer veliko ljudi ne spoštuje vladne uredbe.

Kako je sploh ukrepala francoska vlada?

Zaprla je šole vseh stopenj. Odprte imamo le trgovine z živili, lekarne in bencinske črpalke. Veliko ljudi dela od doma. Drugi pa sploh niso v službi in so doma. Ustavila se je celotna država.

Kako pa je s sprehodi in gibanjem v naravi?

Vsakemu je dovoljena ura gibanja, mora pa biti sam in se mora gibati v radiju dveh kilometrov od doma. S seboj mora imeti samoizjavo. Vse skupaj je zelo podobno kot v Italiji. Dejansko je večina evropskih držav posnemala Italijo, ki se je kot prva v Evropi soočala s pandemijo.

Ali je lockdown (totalno zaprtje) najboljši ukrep proti koronavirusu?

Absolutno. Drugače bi propadli zdravstveni sistemi večine evropskih držav. Že tako smo zelo selektivni pri sprejemu bolnikov. V nasprotnem primeru bi bilo še slabše. S totalnim zaprtjem se hkrati pridobi na času v pričakovanju cepiva. Po drugi strani bo to hud udarec za svetovno ekonomijo. A hud udarec bi tudi bil, da bi za koronavirusom zbolela polovica ali več evropskega prebivalstva.

Edinole Švedska se še ni odločila za totalno zaprtje ...

Za zdaj so izbrali drugo pot. Res je tudi, da je Švedska manj obljudena v primerjavi z drugimi evropskimi državami.

Ali v bolnišnicah že preizkušate na okuženih bolnikih različna zdravila?

Tako je. V Franciji preizkušamo že nekaj tednov in prvi rezultati bodo vidni v kratkem.

Kdaj bi se lahko vse skupaj normaliziralo?

Zelo postopoma. Prvi znak normalizacije bo, ko se bodo bolnišnice praznile. Vračanje k normalnemu življenju bo zelo postopno in dolgo.

Kdaj bi lahko imeli na voljo cepivo?

Najhitreje konec letošnjega leta, kar bi bilo že zelo dobro. Do takrat bomo morali radikalno spremeniti način življenja. Verjetno bodo takrat še vedno veljale restrikcije.

Ali se pri takih pandemijah tvega drugi kužni val?

Tveganje je visoko. Prav zaradi tega še dolgo ne bo množičnih prireditev, koncertov in tako dalje. Pravijo, da bi radi testirali celotno evropsko prebivalstvo. Tak postopek pa bi bil zelo dolg.

Kdaj ste zadnjič obiskali rojstni Trst?

V Bazovici, kjer stanujejo moji starši, sem bil teden pred pustom, preden se je začel ves »koronahalo«. Zdaj me najbrž ne bo v Trstu kar nekaj časa. Načrtoval sem, da bi bil ta teden na Tržaškem, a so nam zaradi izrednih razmer v državi preklicali dopuste.

Ali so vam tudi spremenili službeni urnik?

Več je le nočnih dežurstev.