»V statut FJK vnesti manjšine«

Prisotnost štirih jezikov - italijanščine, slovenščine, furlanščine in nemščine - in manjšin predstavlja osnovo posebnosti in avtonomije Furlanije - Julijske krajine, čeprav tega deželni statut izrecno ne omenja. Zato bi bilo treba imeti pogum in besedilo statuta nadgraditi z vnosom omembe manjšin. To je predsednik deželnega sveta FJK Piero Mauro Zanin poudaril na današnjem dopoldanskem slovesnem zasedanju deželnega parlamenta, na katerem so obeležili 60. obletnico sprejetja posebnega statuta FJK, ki ga je italijanski parlament izglasoval 31. januarja 1963. Današnje zasedanje je predstavljalo uvod v niz dogodkov, s katerim bodo letos v FJK proslavili 60-letnico obstoja dežele. Zanin je ob tej priložnosti navzoče, med katerimi so bili tako sedanji kot bivši predsedniki, odborniki in svetniki, pozdravil v vseh štirih deželnih jezikih - italijanščini, furlanščini, slovenščini in nemščini - glavnino svojega nagovora pa posvetil ravno pomenu manjšin, ki še edine predstavljajo razlog za posebnost FJK. S tem je povezal tudi potrebo po nadgradnji deželnega statuta ter potrebo po preoblikovanju institucionalne geografije dežele. Posebnosti FJK je treba dati vizijo, drugače je to prazna retorika, je dejal in se zavzel tudi za Evropo skupnosti proti sebičnosti centralističnih držav ter opozoril na vprašanje soočenja z demografsko zimo in na potrebo po vlaganju v deželne odličnosti.

Predsednik združenja bivših deželnih svetnikov Dario Barnaba je opozoril, kako je statut omogočil oblikovanje deželne uprave, sprejetje zakonov za posodobitev kmetijstva, namestitev industrijskih obratov, gradnjo avtocest, inovativno upravljanje ozemlja, reformo zdravstva, nov pristop do kulturnih vprašanj itd.. Prav tako tudi danes omogoča pospešitev mednarodne vloge FJK v okviru evropskih razvojnih politik ter v luči izboljšanja povezav z vzhodno Evropo in Balkanom.

Nekdanji generalni sekretar Dežele FJK Giovanni Bellarosa je opozoril na stalnico konflikta med avtonomijo in državnim centralizmom, ki še traja, ter se zavzel za prvo, medtem ko je bivši koordinator predsednikov pokrajinskih dijaških konzult v FJK Tommaso Piccin opozoril na nezanimanje mladih za politiko, kar pa ne pomeni nezanimanja za skupno dobro.

Zasedanje je zaključil deželni odbornik za lokalno samoupravo in manjšine Pierpaolo Roberti, ki je tudi sam poudaril prisotnost manjšinskih jezikov kot razpoznavnega elementa posebnosti FJK. Pri tem je opozoril na bližnjo ustanovitev skupščine nemško govorečih skupnosti, izdajo koledarja karabinjerjev v furlanskem jeziku ter na Centralni urad za slovenski jezik, ki predstavlja model tako za italijansko notranje ministrstvo kot za italijansko narodno skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem. Vendar, je še dejal, posebnost in avtonomija nista dani enkrat za vselej, najbolje se ju bo branilo s posodabljanjem, da bosta v koraku s časom.