V Tolminskem muzeju razstava o potresnem letu 1976 v Posočju in Furlaniji

V Tolminskem muzeju so v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom iz Nove Gorice pripravili razstavo o potresnem letu 1976, ki je prizadelo deželo Furlanijo, škoda pa je nastala tudi v zgornjem Posočju. Razstava z naslovom Stresno ‘76 - Leto potresov v Posočju in Furlaniji, ki jo bodo odprli nocoj, se tega leta spominja prek arhivskega gradiva.

Razstava je posvečena 50-letnici velikega furlanskega potresa, ki je v Furlaniji terjal približno 1000 smrtnih žrtev, medtem ko je v Posočju nastala precejšnja gmotna škoda, zlasti v Breginjskem kotu, vaseh Srpenica in Žaga ter vaseh od Kobarida proti Tolminu.

Postavitev izhaja iz arhivskega gradiva, ki ga danes hrani novogoriški pokrajinski arhiv in ga je v času popotresne obnove ustvaril odbor za pomoč potresnemu območju s sedežem v Tolminu.

Kot je za STA povedala ena od avtoric razstave Karla Kofol iz Tolminskega muzeja, so pregledali in na muzejski način predelali več metrov pisnega arhivskega gradiva, iz katerega so uporabili podatke in nekaj originalnih dokumentov. Sicer pa je razstava grajena zlasti na fotografskem gradivu, ki ga hranijo različne institucije, od zavoda za varstvo kulturne dediščine do Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

V zadnjem se nahajajo fotografije fotoreporterjev časopisa Delo, ki so takrat hodili na teren in dokumentirali dogajanje ne samo ob vseh potresih, tako spomladanskih kot jesenskih, ko sta najmočnejša potresa presegla magnitudo 6, temveč so s fotoaparatom in filmsko kamero dokumentirali tudi celotno popotresno obnovo, ki je trajala več let.

Razstava se nanaša zlasti na leto 1976, ko so potresi nastali, in prikazuje, kako se je družba takrat organizirala, kakšni so bili odzivi ljudi in vseh pristojnih inštitucij, od civilne zaščite do vojske ter tabornikov in brigadirjev, ki so pomagali pri obnovi. Poleg teh organizacij in društev so se v obnovo vključili tudi številni posamezniki iz vse Slovenije, pa tudi iz drugih republik tedanje Jugoslavije, ki so samoiniciativno prihajali na prizadeto območje ter z nekajdnevnim ali nekajtedenskim delom pomagali ljudem pri na primer gradnji in spravilu kmetijskih pridelkov, je povedala Kofol.

Ker je bilo tovrstne pomoči ogromno, je razstava po njenih besedah tudi neke vrste posvetilo vsem, ki so takrat nesebično pomagali.

Razstava, ki jo je pripravila skupaj s Tanjo Martelanc iz Pokrajinskega muzeja Nova Gorica, bo prikazovala tudi posnetke dnevnih televizijskih poročil iz gradiva, ki ga hrani RTV Slovenija. Po besedah Kofol pa bo spomnila še, da je potres pripomogel k spremembi odnosa do Slovencev na italijanski strani zaradi pomoči, ki so jo uvozili med Slovence v Benečiji. Jugoslavija je namreč takrat na podlagi znanja, ki so ga po skopskem potresu leta 1964 razvili gradbeni strokovnjaki, Italiji darovala več montažnih hiš podjetij Marles in Jelovica.

Razstava bo na ogled do konca maja 2027.