V volilni kampanji si želijo največ poudarka na zdravstvu, varnosti in plačah

Parlamentarne volitve se izrisujejo na obzorju in ljudje v Italiji se psihološko pripravljajo nanje. Parlamentu se mandat izteče septembra 2027, a možnost, da bi volilni upravičenci bili že pred tem, denimo spomladi, poklicani na volišča, je zelo konkretna. Predčasnim volitvam je po javnomnenjski anketi, ki so jo pri tržaški agenciji SWG opravili med 28. in 30. oktobrom, naklonjena velika večina oziroma skoraj tri četrt vprašanih (med temi je nadpovprečen delež levosredinsko usmerjenih volivcev in volivk), samo 27 % sodelujočih pri anketi bi počakalo na iztek mandata: v tej skupini prevladujejo volivci desnice in desne sredin. Med onimi, ki so naklonjeni predčasnim volitvam, je največ takih, ki bi za obnovo parlamenta radi glasovali skupaj z lokalnimi volitvami - predvidoma maja ali junija -, drugi največji delež pa predstavljajo tisti, ki bi na volitve radi šli čim prej: teh je za petino.

Pri SWG so ljudi vprašali, kakšen občutek jih prevzame, ko pomislijo na parlamentarne volitve. Najbolj razširjeno je upanje (28 %), sledijo pesimizem (20 %), razočaranje in resignacija (19 %), optimizem (14 %), jeza (12 %) in radovednost (12 %). Razmerje med pozitivnimi in negativnimi občutki se prevesi v prid slednjim, pri čemer je negativno razpoloženih 54 odstotkov. Drugačna slika se pokaže, če pogledamo odgovore glede na politično usmeritev vprašanih, saj se pokaže, da pri desničarjih prevladujejo pozitivni občutki (70 %).

Skrbijo jih UI in lažne novice

V Italiji je zelo razširjena bojazen, da bo volilno kampanjo zaznamovala poplava videoposnetkov, ustvarjenih z umetno inteligenco, da bo v njej slišati preveč neuresničljivih predlogov in obljub, da bo kampanja preveč prepirljiva ter da se bo širilo veliko lažnih novic. S temi stališči se strinja okrog 80 odstotkov vprašanih. Rahlo nižja je skrb pred možnostjo vpliva tujih držav na volitve (61 %). Več je takih, ki menijo, da se kampanja ne bo osredotočila na dejanske težave, ki pestijo ljudi (50 %), kot pa tistih, ki verjamejo, da bodo potrebe in težave ljudi v središču pozornosti (41 %).

Na vrhu seznama tem, za katere ljudje (vsak je lahko izbral tri odgovore izmed ponujenih) želijo, da bi bile v ospredju volilne kampanje, so zdravstvo (42 %), varnost oz. kriminaliteta (34 %) in pravice delavcev s plačami vred (31 %). Pozornosti do ukrepov za gospodarsko rast si želi 30 % vprašanih, sledijo davki (25 %) in priseljevanje (20 %).

Na repu lestvice so EU (8 %), obramba in vojne (8 %), zunanja politika oz. odnosi z velesilami (7 %) ter rodnost (5 %).

Več v sobotnem Primorskem dnevniku.