Vajont povzročila človeška malomarnost

Čez nekaj ur bo minilo natanko 60 let od ene najhujših naravnih nesreč 20. stoletja v Evropi. Ob 22.39 se je utrgal ogromen del gore Toc in zgrmel v akumulacijsko jezero Vajont na meji med Venetom in Furlanijo-Julijsko krajino. Voda je pljusknila čez jez, ta je bil takrat najvišji na svetu, in izbrisala kraj Longarone in sosednje vasi v dolini reke Piave ter hudo poškodovala naselji Erto in Casso v FJK. Umrlo je okrog dva tisoč ljudi.

Jez so zgradili v petdesetih letih prejšnjega stoletja na pobudo družbe Sade. Neodvisni geologi in izvedenci so sicer od začetka opozarjali, da se jez in hidroelektratna nahajata na nevarnem območju, a Sade in pristojne oblasti so njihova svarila kratkomalo ignorirala. Novinarje, med katerimi je bila v prvi vrsti novinarka dnevnika Unità Tina Merlin, ki so jih povzeli oziroma poročali o potencialni katastrofi, če bi se gora Toc zrušila v akumulacijsko jezero, pa tožili. Pri koncernu SADE so trdili, da so opravili lastne geološke študije, ki naj bi dokazale, da je gora stabilna, kar je bila laž.

V bistvu to ni bila naravna nesreča, temveč nesreča, ki sta jo povzročili človeška malomarrnost in pohlep po dobičku na škodo ljudi. To so ugotovili tudi sodniki, odgovorni pa so se tako ali drugače izmuznili zaporu. Danes se je žrtvam Vajonta poklonil predsednik Sergio Mattarella. V Longarone je prišel tudi predsednik FJK Massimiliano Fedriga.