Luca Kocci je vatikanist, ki o dogajanju za vatikanskim obzidjem poroča za dnevnik Il Manifesto in za neodvisni tednik o katoliškem in verskem svetu Adista. Sodeluje tudi z drugimi revijami in mediji, kot sta MicroMega in Dinamopress.
Napovedovanje, kdo bo novi papež, je sila nehvaležno. Zato bi vas vprašala, če lahko pojasnite, katere kardinalske »struje« so se v teh dneh soočale na kongregacijah pred današnjim začetkom konklava?
Struji sta v grobem dve. Ena cilja na papeža, ki bi dalje stopal po »reformistični« poti, ki jo je začrtal pokojni Jorge Mario Bergoglio – tako v cerkvenem kot v družbenem smislu. Drugo skupino pa oblikujejo kardinali, ki si želijo ... ne bom rekel popolnega preobrata, temveč zagotovo upočasnitve nekaterih procesov. Zdi se mi, da je to osrednji kriterij, ki ločuje kardinale elektorje. Potem so znotraj tega okvira seveda možni določeni odtenki.
Obstajajo kardinali, ki bi jih lahko uvrstili na nekakšno srednjo pot? Denimo taki, ki bi se lahko odločali za podporo tej ali oni liniji, odvisno od tega, kdo jo bo zastopal?
Osebno mislim, da s tokratnim konklavom ne bo prišlo do močnega preobrata v primerjavi s Frančiškovim papeževanjem. Konservativna fronta, če jo lahko tako poimenujemo, se mi zdi šibkejša v primerjavi s tem, kar je bila pred let. Predvsem pa v njej ni kake močne, vplivne osebnosti, kot je leta 2005 bil Ratzinger, da se razumemo.Dvomim, da bi lahko v ospredje prišel nekdo, ki nima močne pastoralne izkušnje. Parolina denimo ne bi uvrstil med kardinale z močno pastoralno izkušnjo, saj ima dolgo kariero v diplomatskem okolju.
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku