Vidna večjezičnost pomembna za manjšine, za turiste pa zanimiva

Na območjih, kjer sobiva več jezikovnih skupnosti, je vidna dvo- ali večjezičnost dodana vrednost tudi v turističnem smislu, saj je za večino obiskovalcev ta vidik zanimiv, eksotičen, pogosto tudi iztočnica za pogovor, je bilo slišati včeraj na konferenci projekta Primis Plus v tržaškem hotelu NH. Beseda je v glavnem tekla o perspektivah za kulturni turizem in dediščini jezikovnih skupnost, priložnost pa je bila tudi za predstavitev dejavnosti, ki so bile doslej izpeljane v okviru projekta.

Organizatorji so v enem izmed panelov k besedi povabili filologa in profesorja na Svobodni univerzi v Bocnu Paula Videsotta, novinarja in politologa Bojana Brezigarja ter Luko Jurija, profesorja na Evro-sredozemski univerzi (EMUNI). Razmišljanja povabljenih govornikov so se razlikovala v iztočnicah in tematikah - Videsott se je bolj striktno omejil na turistični aspekt, Brezigar zlasti na pomen vidne dvojezičnosti, Juri pa je nanizal več nazornih primerov v italijansko-slovenskem čezmejnem prostoru, ki dokazujejo pomanjkljivo kulturo večjezičnosti.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku