Veselimo se zamujanja objav

Pogosto poudarjamo, da nas je digitalni svet popolnoma zasvojil in da mladi ne znajo več živeti, ne da bi ves čas buljili v telefon in igrali igrice, brskali po spletu, youtubu in socialnih omrežjih. Ta stereotipna predstava zagotovo dela krivico še vedno velikemu številu ljudi, ki digitalno tehnologijo v zasebnem času uporabljajo le takrat, ko morajo rešiti opravek ali potrebujejo informacijo, nikoli pa ne iz dolgčasa. Med njimi so tudi številni predstavniki t. i. digitalnih domorodcev, torej dvajsetletnikov in mlajših, ki se odločajo za omejitev časa, ki ga preživijo na socialnih omrežjih ali celo za izbris računov. Razlogi za takšno odločitev so seveda različni, skupna ugotovitev pa je, da družbena omrežja ne razkrivajo pravega značaja človeka oziroma resnice o ljudeh in dogodkih. Medtem ko odrasle uporabnike določeno dogajanje in obnašanje ne zmoti do te mere, da bi se odločili za umik, mlajši reagirajo z zavračanjem. Še zlasti jih moti neiskrenost in nenehno tekmovanje v tem, kdo je srečnejši, kdo ima lepše življenje in kdo nabere več všečkov. Za človeka, ki še gradi svojo identiteto, predstavljajo tovrstni pritiski velik stres, ki ga lahko zmanjšajo s prekinitvijo ali vsaj zmanjšanjem uporabe različnih aplikacij.

Veselje pred strahom

V prejšnjih tednih smo spoznali izraz FOMO, tj. strah pred tem, da kaj zamudimo na socialnih omrežjih in zato ves čas preverjamo, ali je v zadnjih minutah kdo kaj objavil.

Nasprotje tega strahu pa je JOMO – veselje, da nekaj zamudimo (ang. joy of missing out) in je pravzaprav zelo osvobajajoča reakcija, s katero se postavimo zase. In zakaj bi se veselili zamujanja objav in komentarjev? Enostavno zato, ker bomo na tak način pridobili veliko prostega časa in ne bomo več sužnji pametnega telefona. JOMO je pravzaprav zelo koristen pristop, saj našo pozornost usmeri drugam, na primer v dejavnosti, na katere smo pozabili, posvetimo se sebi, družini in prijateljem, učenju, branju, vrtnarjenju, skratka vsemu, za kar doslej nismo imeli več časa, ker smo oči ure in ure usmerjali zgolj v ekrane. JOMO ne smemo razumeti kot odrekanje, ampak kot lomljenje okovov, v katere nas je vklenil naš pametni telefon.

Občutek, da nam ni več potrebno nenehno preverjati svojega telefona, nas bo naredil ponosne in kmalu bomo ugotovili, da smo sprejeli pravo odločitev.

Recept za uspeh je zelo preprost:

– znižajmo pričakovanja drugih: na sporočila in komentarje na socialnih omrežjih ni potrebno odgovoriti v istem trenutku.

Zvočna obvestila naj nas ne zmotijo pri drugih opravilih, zato navadimo ljudi, da jim bomo sicer kmalu odgovorili, vendar ne takoj, saj nismo v službi;

– telefon imejmo v rokah samo takrat, ko ga uporabljamo. Vse, česar se lotimo, mora imeti svoj namen, tudi uporaba telefona. Če ga bomo ves čas držali v rokah, bomo tudi stalno preverjali socialna omrežja;

– enkrat na dan ugasnimo ali vsaj umaknimo vse naprave na eno mesto in jih ignorirajmo za vsaj dve uri. Če nas kdo pokliče, se seveda oglasimo, preverjanje socialnih omrežij pa preložimo za tri, štiri ure;

– določimo dva trenutka v dnevu, ko bomo preverjali obvestila. Nato se omejimo na enkrat na dan;

– razmislimo o tem, kaj bi lahko počeli v pridobljenem času, in se tega lotimo – telovadimo, pojdimo na obisk ali sprehod, oglejmo si film, berimo ...

Zaradi digitalnih razvad potrebujemo dieto čez celo leto, vendar nanjo ne smemo gledati kot na odrekanje, ampak kot na sestavni del zdravega in uravnoteženega načrta prehranjevanja naših možganov.