»Vsi moramo sprejemati raznolikost kot sestavni del naših skupnosti«

Tudi v letu 2023 je pozno jeseni v Ženevi potekal Forum Združenih narodov (ZN) o manjšinskih vprašanjih, že 16. po vrsti. Tokrat je predsedstvo pripadlo državam vzhodnoevropske skupine v članstvu Združenih narodov in ta naloga je bila poverjena dvema strokovnjakinjama, eni iz Romunije in drugi iz Slovenije, dr. Petri Roter, profesorici na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in trenutni predsednici svetovalnega odbora Sveta Evrope za izvajanje Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin.

Po koncu dvodnevnega zasedanja, skupno 12 urah razprave, je privolila prošnji, da za Primorski dnevnik odgovori na nekaj vprašanj.

Ste prva Slovenka, ki je predsedovala forumu Združenih narodov o manjšinah. Čestitam za ta dosežek. Kako vam je uspelo?

Hvala lepa. Pravzaprav ne vem. Za predsedovanje je bila na vrsti Vzhodna Evropa, v katero pri Združenih narodih spada tudi Slovenija. Obvestili so me, poslala sem življenjepis in bila potrjena. Sem pa zelo hvaležna za to informacijo.

Sicer je bila Evropa na forumu precej odsotna, vsi evropski poročevalci na raznih panelih so bili iz Združenega kraljestva. Leta 2022 sta bila dva iz EU, eden iz Katalonije in predsednik zveze FUEN, pred tremi leti predsednik Južne Tirolske. Je to dobro ali slabo?

Verjetno ni niti slabo. To je edini forum za manjšinska vprašanja in zato je dobro, da priložnost izkoristijo zlasti tisti, ki v svojih okoljih nimajo možnosti za uveljavljanje manjšinskih pravic. V Evropi imamo Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin, imamo Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih in se mi zdi prav, da posebni poročevalec namenja večjo pozornost predvsem tistim, ki nimajo teh možnosti.

V razpravo je poseglo več kot 300 udeležencev, vendar malo Evropejcev: predstavnika dveh organizacij, katalonske CIEMEN in ELEN, edine evropske manjšinske zveze na tokratnem forumu. Potem vedno prisotni Turki iz Grčije, nekaj prask med Ukrajino in Rusijo, nekaj o Romih, če ne omenjamo uradnih posegov predstavnikov držav. Kaže na nezanimanje manjšin za zaščito pod okriljem ZN?

To je lahko en del odgovora, morda je tu utrujenost civilne družbe, morda kakšna ovira, napadi na organizacije civilne družbe, pomembni pa so tudi stroški. Vse manjšinske organizacije nimajo sredstev oziroma jih raje porabijo za dejavnosti doma. Vemo, da je veliko organizacij finančno in organizacijsko podhranjenih. Forum omogoča javno opozarjanje na probleme, sledi mu poročilo posebnega poročevalca in predsedujočih. Poročilo posebnega poročevalca s priporočili bo pripravljeno v pričakovanju in upanju, da bo Svet za človekove pravice sprejel določene ukrepe. Ni torej neposrednega učinka, zato bodo tudi nevladne organizacije premislile, kako porabijo svoja sredstva.

Predstavile so se tudi nekatere države: Slovenija, Avstrija, Madžarska, Slovaška, Litva, morda še katera. Ampak namen foruma ni, da se države pohvalijo, ampak, da manjšine govorijo o problemih, kajne?

Namen je dialog. Nič slabega ni, če katera država pove, da se lahko nekateri problemi rešujejo tudi na drugačen način. Vse premalo je dobrih praks in prav je, da se države z njimi pohvalijo, da jih le imajo. Del dialoga je tudi, da se znaš poslušati. Vprašanja so različna. Tematika zadnjega foruma, to je družbeno-ekonomska vključenost manjšin in njihovih pripadnikov, je med strokovnjaki obravnavana kot manj politično vprašanje. Najbrž bi bilo drugače, če bi se pogovarjali o identiteti, o jeziku, kar bi bilo zagotovo zanimivejše za evropske manjšine in tudi za evropske države.

Je po vaših izkušnjah iz Sveta Evrope na naši celini res vse tako dobro, da ne potrebujemo foruma ZN?

Ne, ni dobro. Moramo pa predvsem racionalno razporediti razne mehanizme za različne teme. Kot sem omenila, se mi zdi prav, da se posebni poročevalec ukvarja predvsem s tistimi evropskimi državami, ki niso pogodbenice obeh pogodb Sveta Evrope, sicer pa naj bodo mehanizmi ZN namenjeni položaju manjšin v državah, ki niso predmet nadzora regionalnih mehanizmov.

EU se je pohvalila, da je njena politika do manjšin zgledna, ampak je pozabila povedati, da je Evropska komisija dvakrat zavrnila državljansko pobudo Minority SafePack.

Ne samo to, pozabila je povedati, da določila o varstvu manjšin veljajo tudi za države članice, ne samo za tiste, ki se vključujejo v EU. Občutek dvojnih standardov v EU je navzoč, varstvo manjšin žal omogoča politizacijo manjšinskih vprašanj med dvema državama, posebej v času pristopnih pogajanj, namesto da bi vsaka država razumela, da mora najprej opraviti svojo domačo nalogo – ne zaradi EU, ampak zaradi svojih državljanov, ki govorijo nevečinski jezik, ki imajo manjšinsko identiteto, kulturo ali so družbeno-ekonomsko marginalizirani in nimajo enakih možnosti za razvoj svojih potencialov.

Bilo je nekaj folklore, na primer Veneto in Trieste. Kako komentirate? V predstavitvi pobude Trsta manjšine sploh niso bile omenjene.

Nimam posebnega komentarja razen tega, da lahko pač vsaka organizacija predstavi svoja stališča; mi, strokovnjaki, in vi, novinarji, si lahko mislimo, kar želimo, veliko takšnih stvari spada pod okrilje svobode govora. Je pa res, da taki posegi lahko tudi zmanjšujejo kredibilnost ali moč foruma. Forum želi biti predvsem odprt, to pa pušča možnost samopromocije ozkega kroga ljudi, kjer se lahko vprašamo, koga predstavljajo. Oni se s tem ponašajo, se fotografirajo in v svojem okolju utemeljijo svoj obstoj. Seveda pa vsi želimo, da bi bilo čim več legitimnih organizacij, ki bi lahko glasno in učinkovito opozorile na zares grozljive razmere, s katerimi se soočajo milijoni pripadnikov manjšin po vsem svetu, tudi v Evropi. Je pa nemogoče vse to predhodno nadzorovati in smisel foruma je dostop do ZN tudi organizacij, ki sicer takih možnosti nimajo. To pa je dobro.

Ali je tak forum smiseln? Prihajajo manjšine, govorijo, v dveh dneh več kot 300 prispevkov, a na koncu ostane vse nespremenjeno. Združeni narodi se s tem leto dni ne bodo ukvarjali. Iz leta v leto se ponavljajo ista stališča, v glavnem z istimi problemi. Bi lahko kaj spremenili? Navsezadnje govorimo o Združenih narodih.

Mislim, da bi lahko. Tudi sama sem se pred nekaj leti udeležila foruma in dejansko je do neke mere že videno: vsako leto veliko istih organizacij z istimi problemi. Ni v celoti res, da se ZN ne ukvarjajo z manjšinskimi vprašanji, navsezadnje posebni poročevalec vsako leto poroča Svetu za človekove pravice in Generalni skupščini. Forum je pomemben ne zgolj kot javni dogodek za opozarjanje na probleme, kar daje tudi nek pomen organizacijam, ki pridejo v Ženevo, ampak tudi za povezovanje in delo za zaprtimi vrati. Na forumu sodelujejo tudi mladi manjšinski raziskovalci ZN, ki se posvečajo tem vprašanjem z novimi prijemi in novimi pogledi.

Forum je torej koristen ne zaradi takojšnjega konkretnega učinka, ampak zato, ker manjšinska vprašanja ostajajo na dnevnem redu, čeprav morda niso vedno ustrezno naslovljena. Forum odpira možnosti tudi strokovnjakom, da iščemo odgovore, kako države prepričati o prepotrebnosti uresničevanja manjšinskih pravic kot sestavnega dela človekovih pravic – in to v času, ko so manjšine znova razumljene kot »problem«, ko so pod vprašanjem ne le manjšinske pravice, ampak tudi sam multilateralizem. Vse to je zelo zaskrbljujoče.?

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.