Zemlji grozi super El Niño

»Znanost ne dopušča prostora za dvom: planet se je znašel v neznanih vodah in te vode se segrevajo,» je včeraj dejal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, ki je svet posvaril pred hudimi posledicami, ki jih bo v kratkem prinesel nenavadno močan vremenski pojav El Niño. Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je ob tem pojasnila, da so temperature v tropskih pacifiških regijah, ki imajo močan vpliv na vremenske vzorce po svetu, že izjemno visoke. V nekaterih delih sveta se zaradi tega v prihodnjih mesecih morajo pripraviti na ekstremne vročine, suše in poplave. WMO na podlagi trenutnih podatkov ocenjuje, da obstaja izjemno velika možnost, da bo El Niño vztrajal do februarja 2027. »El Niño se pred našimi očmi še dodatno krepi,» je še dejal Guterres.

WMO svoje napovedi o El Niñu, ki se naravno pojavi vsaki dve do sedem let, utemeljuje na izračunih več vremenskih služb po vsem svetu. Čeprav podnebne spremembe lahko okrepijo njegove učinke, pa ga ne povzročajo. WMO sicer ne uporablja izraza »super El Niño«, ki so ga sprejeli nekateri podnebni strokovnjaki, temveč govori o zelo močni intenzivnosti pojava.

El Niño se začne s segrevanjem temperature morske gladine v osrednjem in vzhodnem ekvatorialnem Pacifiku. Po podatkih WMO so tamkajšnje temperature že med 2,2 in 2,6 stopinje Celzija višje od dolgoletnega povprečja. Julija in v začetku avgusta pa so bile ponekod pod gladino oceana temperature že več kot osem stopinj nad povprečjem.

Vroč in vlažen zrak se nato v regiji dvigne, kar v naslednjih mesecih vpliva na globalne vzorce vetra, zračnega tlaka in padavin. To pogosto s seboj prinese sušne razmere v Avstraliji, Indoneziji in na jugu Afrike, medtem ko zahodna obala Južne Amerike, Vzhodne Afrike in južni del ZDA pogosto prizadenejo močne padavine.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.