Vlada Giorgie Meloni je podrla rekord, presežkov pa ni

Giorgia Meloni se lahko zdaj ponaša z dvema primatoma v italijanski politiki. Je prva ženska na čelu italijanske vlade - in to vlade, ki ima z današnjim dnem uradno najdaljši posamezni mandat v povojni zgodovini. Meloni je v Palači Chigi 1413 dni, kar je en dan več od druge Berlusconijeve vlade, ki je doslej s 1412 dnevi imela rekord najdaljšega mandata. Stranka Bratje Italije, na čelu katere je že od leta 2014 Giorgia Meloni, bo rekord danes proslavila z dogodkom v Bariju, kar bo predstavljalo tudi neuradni zagon volilne kampanje pred parlamentarnimi volitvami.

V državi, kjer se je v 80 letih parlamentarne republike zvrstilo 68 vlad - z vsem, kar to pomeni - tak rekord ni zanemarljiv. Ponuja pa priložnost za obračun dosedanjega dela.

Ključna faktorja, ki sta Giorgii Meloni in njeni ekipi omogočila rekorden mandat, sta kompaktnost koalicije, ki nikakor ni brez internih razhajanj, a ima tako v poslanski zbornici kot v senatu prepričljivo večino in je znala v odločilnih trenutkih strniti vrste, na drugi strani pa razdrobljena opozicija, za katero je najti najmanjši skupni imenovalec misija nemogoče.

Na mednarodno sceno je Meloni vstopila kot novinka, čeprav ima v italijanski politiki večdesetletno kariero (njen prvi primat je pravzaprav ta, da je leta 2008 pri 31 letih postala najmlajša ministrica v italijanski republiki). Melonijin vzpon na oblast je sovpadel z nekaterimi faktorji, ki so pripomogli k utrditvi imidža stabilnosti. Več evropskih držav s sicer razmeroma stabilnimi vladami je od leta 2022 zamenjalo kar nekaj voditeljev, medtem ko je ona uspešno ostala na oblasti. Čeprav je bila, ko je še vedrila in oblačila v opoziciji, večkrat proti Bruslju, kot premierka nikoli ni šla v frontalni spopad z EU. Uspelo jim je stabilizirati javne finance, a kaj, ko so to dosegli na račun rasti, opozarja opozicija.

V odnosu do ZDA ji je po Trumpovi drugi prisegi nekaj časa uspelo ohraniti naracijo »privilegiranega odnosa« z Washingtonom v primerjavi z ostalimi evropskimi voditelji in celo EU samo. Ta naracija se je pred kratkim zdrobila, ko jo je Donald Trump javno ponižal.

Če pogledamo večje reforme, ki so si jih zadali ob začetku mandata, nobena izmed teh ni bila izpeljana. Pravosodna reforma je bila zavrnjena na referendumu. Dalje - premierat: Meloni se tej želji najbrž ni povsem odpovedala, toda s prepričljivo referendumsko zavrnitvijo pravosodne reforme je očitno prišel dovolj jasen znak, da ljudje ne bodo zlahka dovolili brkljanja po ustavi, kaj šele po samem ustroju republiške institucije. Toda če bi Melonijini koaliciji uspelo osvojiti dvotretjinsko večino, s katero bi lahko svobodno spreminjali ustavo, bi se premierat verjetno kaj kmalu vrnil na mizo. Tretja izmed neizpeljanih reform je diferencirana avtonomija, paradni konj Lige, ki pa jo je razkosalo ustavno sodišče, ko je razveljavilo njen osrednji del.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.