Duhovnik, ki je razkril raznarodovalno politiko

Cerkev sv. Petra Apostola v Špetru je največja v Benečiji, zato so jo pretekli petek izbrali za poslednjo, pogrebno mašo za svojega duhovnika, zgodovinskega raziskovalca, jezikoslovca, publicista in kulturnega delavca Boža Zuanello. A klopi je bilo premalo, da bi lahko sprejele vse beneške ljudi in ljudi iz drugih krajev, ki so se prišli poklonit zaslužnemu čedermacu. Med njimi so bili tudi najmlajši, učenci in učenke tamkajšnje dvojezične šole, dejanskega središča beneškega kulturnega življenja, ki so duhovniku pripravili molitev, ob koncu mašnega obreda pa je v cerkvi presunljivo lepo zadonela Oj, Božime, pesem, na katero je bil Božo Zuanella še posebej navezan.

Ob maševanjih v »svojih« župnijah, na Tarčmunu, v Sovodnji in Gorenjem Barnasu ter v Matajurju, je Božo Zuanella zrl z oltarja v klopi, polne domačih vernikov. Pred slabega četrt stoletja se je tudi sam znašel na klopi, a drugačne sorte, na zatožni klopi.

Tja ga je privedla knjiga, njegova velika kulturna zapuščina. Gli anni bui della Slavia jo je naslovil. Posamezna poglavja so izhajala že prej v nadaljevanjih v Domu, leta 1996 so postala knjiga, ki ji je monsinjor Marino Qualizza pridal svoj predgovor. Tri leta pozneje je izšla pri Cankarjevi založbi v slovenskem prevodu z naslovom Mračna leta Benečije.

Knjiga je razkrila povojno raznarodovalno politiko v Nadiških dolinah. Zuanella jo je napisal na podlagi dokumentacije o protislovenskem delovanju »Organizacije O« in Gladia, ki jo je v semenišču hranil monsinjor Aldo Moretti.

Dokumentacija je bila neoporečna, kljub temu so dediči treh v knjigi omenjenih in že umrlih italijanskih nacionalistov - vodje »Organizacije O«, generala Luigija Olivierija, »trikolorista« in občinskega tajnika v Grmeku Renza Marseua ter Olivierijevega sodelavca in čuvaja skladišča organizacije Gladio Alda Specogne - prijavili Zuanello in Qualizzo sodišču zaradi domnevnega obrekovanja njihovih sorodnikov.

Proces je potekal v Pordenonu. Začel se je marca 2000. Zuanello in Qualizzo sta branila goriški odvetnik Damijan Terpin in tržaški odvetnik Andrej Berdon. Oba za narodov blagor ali, bolje, za blagor Benečije.

Če bi mu bilo dano, bi Zuanella čez poldrugi mesec, 29. junija, slavil 60-letnico duhovniškega posvečenja. V videmsko semenišče je stopil z enajstim letom, je v spominskem članku ob njegovi smrti zapisal Kulturno verski list Dom. V razredu je bilo takrat pet beneških Slovencev, vsi so postali duhovniki. Dionizij Matevčič se je poslovil pred devetimi leti, Mario Garjup pred šestimi, Božo Zuanella 6. maja. Lorenzo Caucig je župnik v Klužah, Zuanellov sobrat na zatožni klopi v Pordenonu Marino Qualizza prenaša v bolnišnici svoj življenjski križev pot.