»Nočemo biti grobarji stadiona 1. maja«

Po odločitvi, da - morda začasno, pravi on - da izplava iz političnih vod, se bo lahko Igor Kocijančič še bolj posvetil svoji veliki ljubezni, športu, predvsem pa vodenju ŠZ Bor, ki ne preživlja lahkih časov.
Ali še velja grožnja o zaprtju stadiona 1. maja, ki ste jo prvič izrekli lani na vašem občnem zboru?
Načelno drži. Do sprememb je sicer prišlo, a po naši zaslugi. V mislih imam obisk prejšnje ministrice za Slovence po svetu Ljudmile Novak na stadionu. V zelo kratkem času je ta obisk obrodil enkraten prispevek iz Slovenije. S tem denarjem smo v glavnem nabavili novo opremo in stroje za fitness, ki je za nas pomemben vir prihodkov.
V Sloveniji smo se tudi prijavili na razpis za pridobitev sredstev za obnovo stadiona, morebiti tudi po sklopih. Čakamo na odgovor. Kar je zame najbolj nerazumljivo, problemi so na relaciji med nami in krovnima organizacijama. Načelna podpora obstaja, konkretnih dejanj ali pomoči pa doslej ni bilo.
Kako si to razlagate?
Na nevzdržno stanje pri nas smo opozorili lani, v času največjih težav za financiranje naših organizacij. To je bila najbrž objektivna ovira. Toda zdaj, ko je italijanska država, prvič v zgodovini, namenila manjšini celo več sredstev od predvidenih in so najhujše težave, vsaj za dveletno obdobje, mimo, pričakujemo, da bomo deležni več konkretne pozornosti. Predvsem želimo, da bi se obravnavala naša prošnja za vključitev med primarne ustanove. Ne mislimo, da smo pomembnejši od drugih, vendar pa se imamo vsaj za enakovredne obema kulturnima domovoma, oba sta slučajno v Gorici, ki iz tega naslova prejemajo sredstva za vzdrževanje. Če bi tudi mi prejemali takšno ali podobno podporo, bi verjetno lahko dosegli proračunsko ravnovesje, del sredstev pa bi lahko namenili tudi sanaciji objekta, hkrati bi lahko začeli resno razmisliti o novi telovadnici. Gasilci so določili, da rok trajanja »balona« zapade leta 2015. Nekaj bo treba torej storiti. Ne želimo biti grobarji stadiona. Ne želimo, da bi prišlo do tega, da ga moramo zapreti iz varnostnih razlogov.
Kaj sami naredite za pridobitev sredstev?
Delovanje Bora omogočamo skoraj v celoti s sredstvi, ki jih pridobivamo sami, s članarinami, vadninami, že omenjenim fitnessom. Pridobivanje sponzorjev v glavnem prepuščamo odsekom in klubom. Ključno je zdaj za nas oddajanje dvoran zunanjim uporabnikom in šolam ob urah, ki niso primerna za klubsko delovanje. Zanimanje za dvorane je veliko, zlasti med Italijani, ki kažejo tudi veliko skrb za objekt. Brez teh najemnin bi bil stadion že zdavnaj zaprt, tudi zato, ker je z uveljavitvijo sintetičnih površin upadlo zanimanje za naša mala peščena nogometna igrišča. Tu bi bila potrebna začetna investicija najmanj 250.000 evrov, ki si je ne moremo privoščiti, zato oddajamo igrišča po zelo zmernih cenah, drugače bi samevala. Uslužbencev nimamo, povračilo stroškov, kot v vseh drugih društvih, prejemajo le trenerji. Problem je objekt, ki je ogromen. Formalno je last KD Škamperle, ŠZ Bor in Matice, dejansko pa je lastnik manjšina. To je v mestu največja površina v slovenski lasti. Za elektriko, vodo in plin smo samo v zadnjem tromesečju plačali za 25.000 evrov položnic. Za prepotrebno termično izolacijo in za namestitev alternativnih energetskih virov pa preprosto ni sredstev. Celoten odbor je popolnoma osredotočen na iskanje sredstev za preživetje, namesto, da bi se ukvarjali tudi s politiko usmerjevanja odsekov in klubov in z razvojnim načrtovanjem objekta.