Zelo hud udarec

Novica, da bi se Jadran lahko odpovedal nastopanju v državni diviziji C, je pretresla košarkarsko javnost, a ne samo. Novosti, kot kaže, še ni, če ne prej, bo mejnik volilni občni zbor 20. junija. Kakšno pa bi bilo košarkarsko gibanje brez članske ekipe Jadrana in katere so možne rešitve? Na odgovore so odgovarjali prvi trener Jadrana Peter Brumen, kapetan letošnje ekipe Christian Slavec, bivši predsednik Jadrana Edi Kraus in dolgoletni načelnik košarkarske sekcije Andrej Vremec.
Brumen je odgovarjal bolj sentimentalno, saj je na Jadran zelo navezan. Take skepse v začetku junija je sicer že vajen: »Vsako leto se govori o bodočnosti Jadrana s skepso, sicer pa verjamem v iznajdljivost odbornikov, da bodo našli potrebna sredstva.« Tako upajo nenazadnje tudi igralci. »Smo zaskrbljeni,« je potrdil kapetan letošnje ekipe Christian Slavec. »Škoda bi bilo, ko bi se nastopanju odpovedali ravno zdaj, ko smo sestavili tako složno ekipo.«
Z odločitvijo, da se Jadran odpove nastopanju v državni ligi, če ne bo dobil zadostnih sredstev, se strinja tudi Edi Kraus, bivši igralec in predsednik Jadrana (od sezone 1986/87 do 1990/91, zdaj tudi tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj). Bivši predsednik, ki je klub vodil v letih, ko je po vrhuncu v B-ligi začel padati, je bil s tem seznanjen, saj je še vedno blizu ekipi, čeprav posredno. »Usmeriti vse napore izključno v iskanje finančne podpore za prvo ekipo, ne da bi pri tem zagotovili obstoj mladinskega sektorja, nima smisla. Mladinski sektor je pomemben del projekta.« Odpoved nastopanja Jadrana bi po Krausovem mnenju pomenila tudi izgubo imena, ki je pisalo zgodovino zamejskega športa in ki ga pri nas nima nobena panoga, poznano pa ni samo v naši deželi, ampak širom po Italiji in Sloveniji. Skratka, ko članske ekipe Jadrana ne bi bilo več, bi šlo tudi za komercialno škodo.
Sam Kraus meni, da je najbrž napočil čas, da bi se vsa košarkarska društva zedinila in sestavila, če obstajajo možnosti, eno skupno člansko ekipo, s tem da bi vsako društvo prispevalo svoje sponzorje. Kraus namreč ne verjame, da bi Jadran v kratkem času dobil zadostna sredstva za nastop v prvenstvu, saj je kriza pereča. Za Slavca in Brumna pa skupna ekipa ni rešitev, ker dvomita, da bi se toliko različnih subjektov lahko zedinilo v skupni ideji. Tako razmišlja tudi Andrej Vremec, ki je 22 let vodil košarkarsko komisijo (zdaj je vodstvo prevzel Robert Jakomin). Vremec meni, da zdaj nihče nima pravice, da bi drugega silil, naj se umakne, saj nenazdanje pri vseh društvih se veliko trudijo. »Skupna ekipa je bila morda bolj aktualna pred nekaj leti. Danes bi zaživela samo, če bo prevladala zdrava pamet, in se bodo nekateri prostovoljno umaknili. Morda pa bi bilo dobro, ko bi se vsako društvo spet osamosvojilo, kot pred 37 leti, ko Jadrana še ni bilo.«
Možnost, da se Jadran odreče nastopanju v državni ligi, bi bil torej hud udarec. Slavec in Kraus se strinjata, da je konkurenčna in dobro organizirana ekipa, ki igra na visoki ravni, nenazadnje tudi magnet za mlade, ki v njej dobijo navdih, da nadaljujejo z igranjem.