Petek, 27 november 2020
Iskanje

Če otroci niso dovolj gibalno aktivni, bodo manj pozorni na učno snov

Intervju s prof. dr. Gregorjem Jurakom s Fakultete za šport v Ljubljani

17. nov. 2020 | 6:25
Dark Theme

Kaj prinaša koronačas otrokom in mladostnikom? Katere dolgoročne posledice ima zapiranje šol in krčenje športnih dejavnosti za kognitivni in nasploh za zdravstveni razvoj mladih? V Sloveniji je testiranje telesnih sposobnosti otrok za tako imenovani športnovzgojni karton v okviru programa SLOfit med spomladanskim odprtjem šol pokazal, da je upad gibalnih sposobnosti alarmanten. O tem in še marsičem smo se pogovorili z rednim profesorjem na Fakulteti za šport prof. dr. Gregorjem Jurakom, ki se raziskovalno ukvarja z gibalno dejavnostjo otrok, njihovim telesnim in gibalnim razvojem, didaktiko športne vzgoje in nekaterimi vidiki športnega menedžmenta.

Testiranje, ki ste ga izvedli junija, ko so se po marčevskem zaprtju otroci vrnili v šole, je pokazalo velik upad gibalnih sposobnosti zaradi epidemije, zaprtja šol in telovadnic. Katere številke najbolj bodejo v oči?

Najbolj bode upad splošne gibalne učinkovitosti otrok, ta je v povprečju 13-odstoten, izstopata pa upad splošne vzdržljivosti in koordinacije gibanja celega telesa.

So pri testiranju sodelovale vse šole?

Ne. Zbrali smo podatke 20.000 otrok. V običajnih letih, ko v raziskavo vključimo tako osnovnošolce kot srednješolce, pa testiramo 200.000 otrok in mladostnikov. Zadnjih, srednješolcev (to je dijakov med 15. in 19. letom, op.a.), pa letos sploh nismo testirali. Ti se po spomladanskem zaprtju niso vrnili v šolo, v letošnjem šolskem letu pa so po mesecu dni znova ostali doma. Zavedamo se, da je ravno srednješolska populacija zdaleč najbolj kritična in je tudi tista, za katero mi nimamo podatkov, ker jih v šoli ni bilo. Od šol, od katerih smo vendarle dobili podatke jesenskega testiranja, pa smo zaznali tako drastičen upad, da je srhljivo. Pri njih beležimo neverjeten upad, oni so namreč spremenili življenjski slog. In to se jim zelo pozna na telesni pripravljenosti.

Ob splošnem upadu gibalnih sposobnosti ste na testiranjih opazili, da so otroci v obdobju marčevskega zaprtja postali tudi debelejši. Kolikšen je bil porast teh?

Delež otrok s prekomerno težo se je povečal kar za 20 odstotkov. Prej smo imeli pod 6 odstotkov populacije, ki smo jo opredelili za debelo, zdaj je ta delež narasel čez 7 odstotkov.

Upad telesnih zmogljivosti, ki ste ga ugotovili pri testiranju, seveda velja za slovensko populacijo osnovnošolcev. Ali tak upad lahko predvidevamo tudi v drugih državah, na primer tudi pri nas v Italiji v obmejnem pasu?

Otroci v Sloveniji imajo glede na primerjave z drugimi državami eno najvišjih ravni telesnih zmogljivosti, zato je pričakovati, da omejevanje gibanja bolj vpliva ravno na otroke, ki so sicer najbolj gibalno dejavni. Učinek v Italiji bi zato moral biti ob enakih ukrepih manjši, vseeno pa zelo izrazit.

Ko pravite, da je sprehod neprimerna alternativa športnemu udejstvovanju, na katero starostno obdobje mislite?

Na vse od 6. do 19. leta. Otroci in mladostniki se morajo globoko preznojiti in predihati na dejavnostih, ki trajajo najmanj 60 minut na dan. Poleg tega je priporočljivo strukturirano gibanje, ki je za njihovo motoriko izziv. To je gibanje, ki ni običajno, kot je na primer hoja. Zato so športne igre ustrezne, saj vključujejo kompleksno gibanje, ob tem pa še strateško razmišljanje, kako in kam usmeriti gibanje. Za mlajše otroke pa je gibanje še pomembnejše. Saj najmlajši z gibanjem spoznavajo svet. Za mlajše sicer upam, da jih starši ne posadijo pred kakšen zaslon, ker če se to dogaja, imamo res hud problem.

Zakaj je gibanje tako pomembno?

Raziskave kažejo izredno vlogo gibanja in telesne zmogljivosti za kognitivno delovanje. Skratka, zelo pomembni sta za delovanje možganov. In brez gibanja in ustrezne ravni telesne zmogljivosti se otroci ne bodo več sposobni učiti. Če niso dovolj gibalno aktivni, postajajo utrujeni, ne morejo poslušati predavanj po spletu. Zavedati se moramo, da pouk v šoli poteka drugače. V šoli imajo otroci in mladostniki odmore, gibalne odmore, vmes še uro športne vzgoje. Doma pa je težje. Ko imajo tisti petminutni odmor, ne gredo ven, oni kar naprej sedijo pred zasloni in se pogovarjajo na družbenih omrežjih. Nič ne naredijo, da bi prekrvavili celo telo. Če bi bili vsaj malo dejavni tako, kot so med gibalnimi odmori, bi bilo to čisto nekaj drugega. Tak ritem pa bo zagotovo vplival na dojemanje, vedno težje jim bo in vedno bolj bodo njihove misli ušle k telefonom, pogovarjanju na družbenih omrežjih in vedno manj bodo pozorni na učno snov. Standardi znanja pa ne bodo doseženi.

Prof. dr. Gregor Jurak je spregovoril še o možnih ukrepih, da bi se krivulja telesnih sposobnosti znova dvignila, govoril je o težavi, da če ne bomo hitro ukrepali, bomo dobili generacijo, ki bo imela probleme s telesno zmogljivostjo, ki se bo kazala v njeni produktivnosti in učni uspešnosti. S tem bomo povečali delež tistih z zdravstvenimi tveganji. Predlagal je, kako naj delajo tudi v slovenskih športnih društvih v Italiji in še marsikaj.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Za zajezitev pandemije covida-19 podpiram:

13. nov. 2020 | 17:03
Popolno prekinitev gospodarskih dejavnosti
Delno prekinitev gospodarskih dejavnosti
Nemoteno nadaljevanje gospodarskih dejavnosti
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo