Nedelja, 14 avgust 2022
Iskanje

Medijski cirkus

Brez (virtualne) dlake na jeziku: olimpijska rubrika Sergia Tavčarja – št. 10

Peking |
19. feb. 2022 | 10:01
Dark Theme

Vsak pravi organizator virtualnih dogodkov mora nujno poskrbeti tudi za drame. Kitajci so bili kos tudi tej zahtevi in včeraj postavili na (virtualni – upam le, da je tako, kajti če bi bilo zares, bi bilo res zelo hudo) oder pravo poslastico, kar se športnih dram tiče. Nalašč nisem doslej govoril o slučaju mlade 15-letne Rusinje Kamile Valijeve, umetnostne drsalke, ki je pod Damoklejevem mečem diskvalifikacije zaradi domnevnega uživanja nedovoljenih poživil, ali ki so ji dovolili nastopiti v pričakovanju, da se njen primer temeljito preuči. Ne bi imelo smisla, da karkoli povem pavšalno, ne da bi imel dovolj informacij o tem kočljivem primeru. Malo sem poizvedoval (MMC slovenske televizije je za te zadeve pravi rudnik informacij – res kapa dol novinarjem, ki ga upravljajo) in izvedel, da je njena trenerka celo v Rusiji, kjer niso prav posebej izbirčni, kar se tiče moralnih vrednot njihovih trenerjev, in ne samo njih, zelo kontroverzna in razvpita oseba s temačno zgodovino za seboj. Trenirala je veliko mladih najstnic, ki jih je izstrelila v najvišje višave, a potem prav nobena od njih ni nadaljevala z normalno kariero. Vse so se iztrošile še preden so dopolnile 20 let, ena se sedaj bori z anoreksijo, druga je nehala pravočasno in potem na socialnih omrežjih na vprašanje, kaj je treba postoriti za uspeh, enostavno napisala: »treba je le poseči po pravem dopingu« in seveda takoj postala popolnoma radioaktivna za vse oblasti v umetnostnem drsanju. Vse so povedale, da je delo z gor navedeno trenerko pravo mučenje, saj od svojih tekmovalk zahteva le popolno predanost in neizprosen trud. Eden njenih konjičkov naj bi bil celo prisila, da drsalke trenirajo s polno obremenitvijo tudi, ko so poškodovane. Samo trpljenje omogoča uspeh. Očitno samo tako ti lahko uspe, da odskočiš četverni toeloop. Ob vseh teh informacijah je toliko bolj mučno misliti, kaj vsega je rojilo po glavi mlade revice, ko se je včeraj podala na led za izvedbo prostega programa kot vodilna po kratkem. Očitno se ji je vse podrlo in je zato pred planetarnim občinstvom v glavnem jokala in padala. Za organizatorje in za mednarodno drsalno zvezo je bila ta drama zelo dobrodošla, saj je Valijeva končala na četrtem mestu in so zato lahko uprizorili svečano proglasitev ob zvokih fanfare. In to medtem, ko je ne samo kariera, ampak verjetno tudi celo njeno prihodnje življenje, mlade najstnice padlo v brezno. Osebno takih ostudnih zadev nočem več videti, ne na olimpijadi ne nikjer drugje.

Če že smo pri dramah, res jih doslej ni manjkalo. Predvsem poučne so tiste, ki imajo neposreden izvor v okužbi s koronavirusom, poučne seveda za »normalne« ljudi in gotovo ne za tiste, ki mislijo, da je ta pandemija plod rovarjenja neke skrite združbe kontrolorjev dogajanja na svetovni sceni. Če začnemo pri Sloveniji, Eva Urevc je lani na svetovnem prvenstvu skupaj z Anamarijo Lampič osvojila bron v sprinterski štafeti v tekih. Letos je neposredno pred olimpijado zbolela, je sicer pravočasno ozdravela, ali jo je pred dvema dnevoma na tekmi pobralo še v svoji drugi predaji in je Slovenija končala tekmovanje že v kvalifikacijah. Isto se je zgodilo Norvežanu Magnusu Riiberju, zdaleč najboljšemu nordijskemu kombinatorcu na svetu, ki se običajno v svetovnem pokalu naravnost šali z nasprotniki in zmaguje z eno nogo. Zgodilo se mu je isto kot Urevčevi, uspel je tekmovati na drugi posamični tekmi, premočno zmagal v skokih, ali je potem v teku najprej zašel s proge, potem pa naravnost omagal in komaj prišel do cilja. V isti disciplini je enake probleme imel legendarni večkratni olimpijski zmagovalec, Nemec Eric Frenzel, ki je ozdravel dovolj pravočasno, da so ga uvrstili v včerajšnjo zadnjo tekmo na programu, ekipni tekmi. Tekel je v tretji predaji, moral je preteči le pet kilometrov, a je omagal že po tretjem in tudi on komaj prišel do cilja. Vsaj tu ima zgodba srečen konec: četrti Nemec Geiger je uspel nadoknaditi zaostanek in poseči po srebrni kolajni za vsekakor nepremagljivimi Norvežani (brez Riiberja seveda, a so vseeno razred zase). Vsekakor pa se je drama vseh dram zgodila na ženskem zasledovanju v biatlonu, ko je tedaj trdno tretja, Norvežanka Tandrevold, padla v kolaps 300 metrov pred ciljem (po devetih kilometrih tekme), se uspela privleči skozi cilj kot štirinajsta in potem omedlela za več časa. Na srečo se je pobrala, a jo vseeno čakajo temeljiti pregledi, ko se bo vrnila domov. To zgodbo verjetno poznate, a jo povem še enkrat zato, da vnovič podčrtam neverjeten trud in napor, ki ga vlagajo atleti v priprave nasploh in za olimpijske igre posebej. Olimpijada je za nekatere medijski cirkus. Sram jih bodi. Predvsem, ko vidimo, kaj se je vsega dogajalo z ubogo Valijevo.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava