»Najraje bi ostala v A1-ligi, ne izključujem pa selitve v tujino«

Pred nekaj tedni se je za košarkarico Anno Turel končala prva sezona v italijanski A1-ligi. Še ne 23-letna goriška Slovenka je letos nosila dres ekipe E-Work Faenza, s katero je odigrala skupno 22 tekem. V povprečju je na igrišču prebila 19 minut in dosegala 6 točk na dvoboj. Osebni rekord (16 točk) je dosegla v drugem krogu proti Sassariju. Faenza je redni del sezone sklenila na 7. mestu, nato pa izpadla v četrtfinalu play-offa proti beneškemu Reyerju.

Začniva s preprostim, a »obveznim« vprašanjem: kako bi ocenili svojo prvo sezono v A1-ligi?

Sem precej zadovoljna. Na začetku sezone sem sicer imela nekaj težav, saj sem morala spoznati nov sistem igre in nasprotnice, ki so v A1-ligi predvsem fizično močnejše. Ko pa sem se na vse to privadila, sem iz tekme v tekmo začela napredovati. Pridobila sem na samozavesti in zaigrala tako, kot znam. Obenem pa vem, da lahko na igrišču dam še precej več.

Z uvrstitvijo v play-off se je Faenza dosegla zastavljeni cilj. Mislite, da je bilo to največ, kar ste lahko dosegle?

Pred začetkom sezone je bil prvi cilj kluba obstanek v ligi. V teku prvenstva pa smo spoznale, da lahko ciljamo višje, čeprav smo imele kar nekaj težav s poškodbami. Z uvrstitvijo v končnico za naslov in tudi s končnim izkupičkom zmag smo dejansko presegle pričakovanja. V četrtfinalu play-offa je bil Reyer pričakovano boljši, poudariti pa moram, da smo proti Benečankam obakrat nastopile brez obeh svojih tujk, ki sta tudi naši najvišji igralki. Skratka, dosegle smo svoj maksimum. V teku sezone smo dokazale, da smo homogena ekipa, in tudi v težkih trenutkih smo si znale pomagati, kar je privedlo do dobrih rezultatov.

V novembrskem intervjuju za naš dnevnik ste dejali, da se v A1-ligi igra bolj fizično in hitro košarko kot v A2-ligi. Kako je potekalo privajanje na nov stil igre?

Na koncu sem se dejansko nezavedno privadila na vse to. Že samo dejstvo, da sem morala močneje podati žogo, da sem imela pri metu pred sabo višjo branilko, je seveda terjalo nekaj privajanja. Iz tekme v tekmo mi je šlo bolje, kar mi je potrdil tudi trener. Veliko je detajlov, o katerih v A2-ligi sploh nisem razmišljala. Velika razlika je bila tudi v moji minutaži: lani sem na igrišču prebila 30-35 minut na tekmo in sem torej imela več časa, da sem ujela ritem tekme, letos pa sem igrala manj in sem morala biti takoj po vstopu na igrišče pripravljena. Tudi ta je bila na začetku sezone ena izmed težav, s pomočjo trenerja in soigralk pa sem tudi v tem napredovala.

Omenili ste, da imate še veliko rezerv. V čem lahko še napredujete kot košarkarica?

Predvsem v konstantnosti. V A1-ligi je težko vsakič odigrati tekmo na najvišji možni ravni. Vsakič moram dati svoj pozitiven doprinos ekipi: če recimo mi met ne gre od rok, se moram bolj potruditi v obrambi ali dati kakšno asistenco več. Z izkušnjami lahko v tem še veliko napredujem.

S soigralkami in trenerjem Paolom Selettijem ste se zelo dobro ujeli. Ostajate torej tudi prihodnjo sezono v Faenzi?

Na žalost bo Faenza v prihodnji sezoni skoraj gotovo nastopala v A2-ligi. Vodstvo kluba me je vprašalo, ali bi rada ostala z njimi, tako da zdaj še ne vem, kje bom igrala v prihodnji sezoni. Najraje bi ostala v A1-ligi, ne izključujem pa selitve v tujino. Igranje v A2-ligi je šele zadnja možnost, saj bi bilo to za mojo kariero korak nazaj. Je pa tudi res, da je v A1-ligi malo ekip (v letošnji sezoni jih je bilo le 11, op. a.), tako da ni enostavno dobiti mesta v eni izmed teh. Zdaj je na potezi moj agent. V naslednjih tednih se bova dokončno odločila, kako naprej.

Katera tuja prvenstva pa bi bila za vas vabljiva?

Teh je kar nekaj: Francija, Španija, Nemčija ali Poljska. Moj agent ima dobre stike v tujini, možnosti je kar nekaj. Tudi francoska in španska druga liga bi recimo bili zanimivi, saj sta po kakovosti povsem primerljivi z italijansko A1-ligo. Nasploh me možnost izkušnje v tujini privlači. Prednost pa ima vsekakor italijanska prva liga.

Januarja vas je selektor Andrea Capobianco uvrstil v širši seznam italijanske izbrane vrste za kvalifikacijski tekmi za letošnje EP. Potem ko ste v dresu Italije že igrali v mladinskih selekcijah, vas bomo lahko v bodoče videli tudi v članski reprezentanci?

Vpoklica v reprezentanco, čeprav sem bila le med rezervami, nisem pričakovala. Tega sem se zelo veselila, saj je bil ves moj trud poplačan. Bilo je res lepo zadoščenje. Upam, da se bom v prihodnosti še dodatno približala reprezentanci. Rada bi se udeležila kakih priprav in zakaj ne, zaigrala tudi na kaki uradni tekmi. Nočem pa prehitevati, iti moram korak za korakom.

Celoten intervju v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku