»Pri Kontovelu smo bile vse punce res lepa klapa«

Deborah Vitez je bila do športne upokojitve - ta je nastopila zgodaj, že pri 20-ih - med najboljšimi odbojkaricami pri nas. Ves čas je bila zvesta domačemu ŠD Kontovel, drug dres je oblekla le ob nastopih za reprezentanco Furlanije - Julijske krajine in tudi mladinsko državno reprezentanco.

Kdaj ste odigrali svojo zadnjo uradno tekmo?

Pred približno dvajsetimi leti, ko smo nastopile v končnici za napredovanje iz C- v B-ligo (bilo je ob koncu sezone 2003/2004, op. ur.). Žal smo takrat izgubile.

Kako se pa spominjate svojih športnih začetkov?

Do prvega razreda nižje srednje šole sem se ukvarjala z ritmično gimnastiko. Vadila sem pri Kontovelu, kjer vadba ni bila usmerjena v tekmovalnost tako kot pri Boru. Nato sem eno leto istočasno igrala še odbojko, potem samo odbojko.

Kaj štejete za največji uspeh v karieri?

Gotovo nastop v playoffu C-lige, a tudi to, da sem igrala v mladinski deželni reprezentanci in tretje leto bila tudi kapetanka ekipe. Na državnem turnirju smo se kar dobro odrezale. Nastopila sem tudi na turnirju z italijansko reprezentanco, a na to izkušnjo nimam lepih spominov.

Ste se kdaj po kakšni tekmi zjokali - od žalosti ali od veselja?

Gotovo po svoji zadnji tekmi, a nekajkrat tudi prej.

Kaj najbolj obžalujete, ko pomislite na svojo športno pot?

Morda to, da nisem igrala še kakšno leto.

Če bi lahko zavrteli čas nazaj, bi spet izbrali odbojko?

Ja.

Kdo so bili vaši najljubši trenerji?

Posebne spomine imam na Mitjo Kušarja in Maria Čača, a vsak trener je pustil svoj pečat.

Katera od soigralk ali nasprotnic vam je najbolj ostala v spominu?

Pri Kontovelu smo bile zmeraj lepa družba, nobene ne bi izpostavljala, bile smo res lepa skupina. Kvečjemu bi omenila Karin Crisanni, ki se nam je pridružila, ko smo se združile s Slogo.

Se z nekdanjimi soigralkami še srečujete?

S Kontovelkami se včasih.

Ste zmeraj radi trenirali?

Na treninge sem vedno rada hodila, čeprav sem se včasih na treningih tudi skregala.

Anekdota iz športnih dni?

Ravno zdaj sem se spomnila, da sem se na enem treningu ujezila zaradi Karin. Pobrala sem torbo, odšla iz telovadnice in šla domov. A doma me je okregala mama, potem še trener. Ta moj beg ni bil ravno posrečen.

Kje živite in s čim se danes ukvarjate?

Živim na Kontovelu, sem fizioterapevtka in imam svoj studio.

Kako pa skrbite za svoje telo?

Bolj slabo. Grem na kakšen sprehod, zaradi otrok sem večkrat v telovadnici in tam včasih igram, drugače pa telovadim tudi v službi, čeprav je to telovadba v terapevtske namene. A vsaj malo vadim.