Bor se preprosto ni več prepoznal v projektu Jadran

V sredo je Košarkarski klub Bor uradno izstopil iz Športnega združenja Jadran. Odločitev Borovega odbora so predstavniki ostalih Jadranovih matičnih društev (AŠD Breg, AŠZ Dom, AŠD Kontovel, AŠDPolet in AŠDSokol) sprejeli na 50. rednem občnem zboru AŠZ Jadran. Noben predstavnik KK Bor pa ni bil prisoten na Jadranovi skupščini (izstopno pismo je prebral predsednik občnega zbora Ivo Volpi), tako da v debati, ki se je vnela v dvorani ZKB na Opčinah, ni bilo dodatnih pojasnil z Borove strani.

V izstopnem pismu je sicer Borov odbor poudaril, da je odstop iz članstva AŠZ Jadran predvsem formalne narave, saj statut svetoivanskega društva ne predvideva sodelovanja z društvi, ki imajo možnost dodelitve dobička. Jadran je namreč ravno v torek ob prisotnosti notarja uradno formaliziral spremembo svoje družbene narave in bo po novem amatersko športno društvo z omejeno odgovornostjo (ital. società sportiva dilettantistica a responsabilità limitata).

Da bi dobili še kakšno dodatno pojasnilo glede odstopa, smo zato včeraj stopili v stik s predsednikom KK Bor Sergiom Pozarjem, ki nam je posredoval pisno sporočilo. V pismu, ki ga bomo v celoti objavili v naslednjih dneh v tiskani izdaji našega časopisa na strani Mnenja - rubrike, je Borov predsednik razložil, zakaj je prišlo do dokončne prekinitve vezi s projektom.

Najprej jepoudaril, da so pri Boru predvsem v zadnjem obdobju zaznali veliko zaprtost pri skupnem ocenjevanju uspešnosti in pravih smernic Skupnega projekta. Jadran naj bi v določeni meri podredil svoja matična društva, kar so v Borovem taboru ocenili za nesprejemljivo. Ponovil je na občnem zboru že omenjeno formalno plat odstopa, ki Boru omogoča izključno sodelovanje z neprofitnimi društvi.

Tudi kritike na račun Bora, ki jih je v sredo izrekel nekdanji Jadranov predsednik Edi Kraus, češ da so bili borovci od vedno s figo v žepu, so zmotile Borovega predsednika, ki meni, da gre za skrajno nespoštljivo in žaljivo trditev.

Obenem pri Boru kritizirajo usmeritev Jadrana v zadnjih sezonah, saj je po njihovem mnenju igranje v meddeželni B-ligi za vsako ceno prevelik in finančno nevzdržen zalogaj. Po mnenju Pozarja se na tak način osiromaši celotno delovanje mladinskega pogona in se tako zanemarja osnovni cilj skupnega košarkarskega projekta. Ta bi moral sloneti na gojenju mladih slovenskih igralcev.

Pozar, ki je bil med drugim v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja tudi sam Jadranov košarkar, meni, da je stanje mladinskih ekip matičnih društev vprašljivo glede na preteklost, ko so bili derbiji več kot le golo košarkarsko tekmovanje. Poudaril je, da je pri Boru trenutno več kot 90 % odstotkov vseh registriranih košarkarjev slovensko govorečih.

Pri Boru so torej trdno prepričani v svojo izbiro. Ob odsotnosti skupne vizije menijo, da je »ločitev« najboljša možna rešitev za prihodnost slovenske košarke v tržaškem mestnem jedru.