Sreda, 24 april 2024
Iskanje

Tito naj bi mojstru preigravanja preprečil prestop k Juventusu

V današnjem Primorskem dnevniku pogovor z nogometnim intelektualcem Dariom Frandoličem o preminulem legendarnem nogometašu Dragoslavu Šekularcu

Trst |
11. jan. 2019 | 7:20
Dark Theme

»Ko sem mu prinesel črno-beli šal ND Bilje, je Dragoslav Šekularac mislil, da se norčujem iz njega, saj ima beograjski Partizan enake barve, Šekularac pa je bil nogometaš Crvene zvezde,« pravi Dario Frandolič. Nogometni intelektualec iz Doberdoba je eden izmed zadnjih, ki je intervjuval legendarnega nogometnega igralca, boema in mojstra preigravanja Dragoslava Šekularca, ki je v soboto, 5. januarja, v 82. letu starosti umrl v bolnišnici v Beogradu, njegov pogreb pa je bil včeraj. Profesor in trener Frandolič pripravlja namreč doktorsko nalogo o nizozemskem nogometnem strokovnjaku Wielu Coerverju, med svojo raziskovalno potjo pa je naletel ravno na Šekularca, ki ga je obiskal avgusta lani v srbski prestolnici v družbi prijatelja, kolege, nogometnega somišljenika in nekdanjega slovenskega reprezentanta ter trenerja repenskega Krasa Branka Zupana.

Dario, kaj imata skupnega Šekularac in Coerver?

Šekularca sem obiskal, ker je 5. novembra 1956 v dresu Crvene zvede odigral tekmo v pokalu prvakov proti ekipi Rapid JC, za katero je nastopal Coerver. Beograjski klub je tedaj zmagal tako prvo tekmo v gosteh s 3:4 kot povratno na domačih tleh z 2:0, dvoboj pa je bil zelo pomemben tako za nizozemski kot srbski nogomet. Staknil sem več časopisov tako v nizozemščini kot v srbščini, ki so poročali o dogodku, Šekularac pa se tiste tekme ni spomnil.

Šekularca naj bi leta 1959 snubil Juventus. Govori se, da mu takrat odhoda v Turin nista dovolila Aleksandar Ranković, ki je bil tedaj prvi mož vojaško obveščevalne službe OZNA in Slobodan Penezić Krcun oz. tedanji srbski notranji minister. Ali ste se tudi o tem pogovarjali?

Šekularac mi je povedal, da je bil v stiku z Juventusovim predsednikom Giannijem Agnellijem, ki je zanj med drugim ponujal zelo visoko odškodnino. Zaupal mi je tudi, da mu je politika preprečila prestop. Omenil je le Tita, ni pa spregovoril o Rankoviću ali o Krcunu. Sicer je bila selitev v tujino za jugoslovanske športnike vse prej kot enostavna zadeva. To je Dragoslava tudi stalo, saj z nogometom ni nikoli obogatel z ekonomskega vidika.

Celoten pogovor si lahko preberete v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava