Tržaška prababica, Praška pomlad in ... 4-3-3

Včeraj pozno popoldne se je v tržaški kavarni San Marco gnetlo ljudi. Novinarji, ljubitelji nogometa in radovedneži s(m)o zaman čakali, da se bo na vratih, v slogu filmskih likov italijanskega režiserja Sergia Leoneja, predstavil možakar v sivem plašč trenču, ki je pred vstopom pokadil še zadnjo cigareto. Češki trener Zdenek Zeman, ki je bil gost tržaškega 34. Trieste Film Festivala, se je pred občinstvom predstavil v svojem slogu: hladno in brez pompa, a hkrati odločno. Ob močnem aplavzu se je 75-letni češki strateg vseeno sproščeno nasmehnil, kot le malokdaj. Ob njem je sedel novinar Gazzette dello Sport in namestnik glavnega urednika Andrea Di Caro, ki je napisal Zemanovo biografijo La Bellezza non ha prezzo, ki so jo obenem predstavili v kavarniSanMarco.

Prababica je živela v Trstu

Trener, ki je v Italiji sedel na klopeh številnih klubov, se je rodil leta 1947 v Pragi, prestolnici tedanje skupne države Češkoslovaške. Uvodoma je pravzaprav razveselil občinstvo, ko je povedal, da je bila njegova prababica po mamini strani iz Trsta. »V nekdanji Avstro-Ogrski je bil Trst pomembno mesto tudi za Češko. Bili smo zelo povezani z Jadranskim morjem. Trst je bil tudi naše pristanišče. Tu so živeli številni Čehi,« je povedal Zeman, ki se natančno ne spominja, kako se je imenovala prababica. »Mama je bila po priimku Vycpálek, kot moj stric, mamin brat Čestmír, ki je od leta 1958 igral v Palermu in nato tudi pri Juventusu. Prav on je kriv, da sem tudi sam prišel v Italijo,« je dodal Zeman, ki je Palermo prvič obiskal leta 1966. Sicilsko mesto je nato Zdenek obiskal leta 1968 med Praško pomladjo, ko so nato čete Sovjetske zveze in Varšavskega pakta vkorakale v Prago. Zaradi tega se je njegovo bivanje v Italiji podaljšalo za nekaj mesecev. »A želel sem zaključiti študij na športni fakulteti, zaradi tega sem se spet vrnil domov. V domovini pa sem ostal še malo, ko sem 30. junija 1969. leta spet odpotoval v Palermo, so naslednji dan hermetično zaprli meje in nihče ni smel zapustiti države. Prago in svojega očeta sem nato spet obiskal šele 21 let kasneje, po padcu Berlinskega zidu.«

4-3-3 ni bil revolucionaren

Češkega trenerja vsi poznamo zaradi njegove taktične postavitve 4-3-3. »V Italiji je bila taka postavitev v osemdesetih letih revolucionarna, saj se je igralo še z liberom in štoperjema. V Pragi pa so vse ekipe, vključno z mladinskimi, igrale 4-3-3. Zame to ni bila nobena revolucija. Želel sem si le, da bi igralci dodali brzino. Od nogometašev sem zahteval veliko truda. Moji treningi so bili res naporni, a zelo koristni. Sam sem bil tudi kondicijski trener, saj sem to obvladal. Ali veste, zakaj je dandanes toliko poškodb? Enostavno zato, ker trenerji zaupajo kondicijsko pripravo trenerjem, ki o nogometu nimajo pojma. Pa tudi trenerjev, ki stalno spreminjajo taktično postavitev, ne razumem. To le zmede nogometaše, ki kot vemo, vsaj večina nima najvišjega kvocienta inteligence,« je poudaril Zeman in v kavarni so se poslušalci pošteno nasmejali.

Daljši članek o Zemanu si lahko preberete v današnji (sredini) izdaji Primorskega dnevnika