»Upam, da mladi, ki so danes v športu, uživajo tako, kot smo mi«

Iz torkove priloge Šport plus.

Matevž Peterlin je 25 let igral odbojko pri Slogi, a kariero je zaključil na Siciliji. Nenavadna zgodba.

Opišite jo.

S Slogo sem zaključil leta 2017 in potem do covida nastopal na rekreativnih turnirjih po Trstu. Takrat sem spoznal Gaetana Giardino, ki je zdaj moj dober prijatelj. On je obiskoval policijsko šolo v Trstu, drugače je s Sicilije. Leta 2022 me je poklical, naj pridem odigrat končnico za napredovanje iz D- v C-ligo za njegovo ekipo na Siciliji. Odigral sem dve tekmi, svoji zadnji uradni tekmi. Nismo napredovali.

Kako pa se spominjate svojih začetkov v športu?

Kot otrok, med letoma 1988 in 1991, sem vadil orodno telovadbo pri Boru. Nato sem začel z odbojko pri ekipi naraščajnikov. Spomini so lepi.

Če bi lahko zavrteli čas nazaj, bi spet izbrali odbojko?

Gotovo. Izhajam iz take družine, da drugače ne bi moglo biti. Vsekakor je odbojka skupinski šport, individualni niso zame.

Največji uspeh v karieri?

Napredovanje v B-ligo v sezoni 1998/99 in obstanek v B-ligi v sezoni 2011/12.

Kateri soigralci so vam najbolj ostali v spominu?

Mauro Sgubin je bil pravi za dobro vzdušje v ekipi. V moji prvi sezoni v članski ekipi me je z nasveti in pomočjo zelo lepo uvedel Walter Princi. Omeniti moram še Gregorja Jerončiča. Prišel je v Repen, potem ko je v Cuneu osvojil scudetto. Nismo bili vajeni takega zgleda profesionalnega pristopa. Nato je bil še moj trener.

Kaj najbolj obžalujete, ko pomislite na svojo športno pot?

Da se je zaradi let, ki tečejo, pravljica morala zaključiti. Upam, da mladi, ki so danes v športu, uživajo, kot smo mi.

Ste se kdaj po kakšni tekmi zjokali - od žalosti ali od veselja?

Ne, nikoli.

Kdo je bil vaš najljubši trener?

Vsi so me nekaj naučili - od prvega, ki je bil Branko Sain, do vseh naslednjih.

Se še srečujete z nekdanjimi soigralci?

Ohranjamo stike, da.

Ste radi trenirali in hodili na priprave?

Priprave v Sloveniji ali v Bratislavi so bile "top". Tudi na treninge sem rad hodil. Ko sem dobil službo, je bilo težje, a strast je pomagala, da sem zmeraj šel in opravil z veseljem.

Katero anekdoto iz športnih dni najpogosteje obujate?

Nekatere niso za časopis, naj ostanejo za vrati slačilnice. Lepe spomine imam na leto 1993, ko me je Damjan Pogorevčnik povabil na enotedenske treninge s slovensko mladinsko reprezentanco.

Še kaj spremljate svoj nekdanji klub in šport?

Da, a ne tako zavzeto, da bi bil vsako soboto na tekmi. Po 30 letih si telovadnice malo naveličan.

Kje živite in s čim se danes ukvarjate?

Živim v rojstni vasi Katinara, sem poročen in sem šolski sodelavec na Večstopenjski šoli Opčine.

Kako danes skrbite za svoje telo?

V prostem času, ko ne delam na vrtu, se rad sprehajam po tržaškem in slovenskem Krasu.