Ponedeljek, 23 junij 2025
Iskanje

ZSŠDI - Sporne so bile tri točke

Še o četrtkovem občnem zboru ZSŠDI, po katerem je odstopil predsednik Ivan Peterlin. Mnenje dosedanjega podpredsednika Maria Adamiča

17. maj. 2025 | 8:51
Dark Theme

Razprava na občnem zboru ZSŠDI je bila mestoma res ostra in kritična, predvsem ko sta spregovorila dosedanja podpredsednika Maja Peterin in Mario Adamič. Slednjega zaradi nove funkcije v deželni nogometni zvezi ni bilo med kandidati za nov izvršni odbor.

Jabolko spora zlasti finančna sredstva

Adamič je konflikten odnos prejšnjega izvršnega odbora s predsednikom Peterlinom utemeljil tako: »Neskladni smo bili pri treh vprašanjih: 1. točka, odnosi z uslužbenci ZSŠDI, 2. točka, način, kako je prišlo do imenovanja ravnatelja (brez javnega razpisa) in 3. točka, nepravična porazdelitev finančnih sredstev društvom. Najbolj se je zaiskrilo prav pri zadnji točki, saj so bile razlike res ogromne. V zadnjih letih smo skušali bolj enakopravno porazdeliti finančna sredstva, kar seveda vsem, predvsem tistim, ki so v vseh teh letih dobili več denarja, ni bilo po godu,« je poudaril Adamič, ki je natančno in analitično prikazal porazdelitev finančnih sredstev društvom v zadnjih treh sezonah.

Primer, ki ga je Adamič članom društev prikazal na računalniku: Jadran je leta 2023 prejel 32.000 evrov (največ), Sloga 16.500 evrov, Sloga Tabor 13.000 evrov, Olympia 10.400 evrov. Leta 2024: Jadran 16.500 evrov (največ), Sokol 10.000 evrov, Zarja 8.000 evrov, Soča 7.900 evrov, Olympia 7600 evrov. Letos pa: Soča 9.620 evrov (največ), Zarja 9.500 evrov, ŠZ Bor 7.000, Vesna 7.000 evrov, Devin 6.500 evrov. Pa še primerjava: leta 2023 je 14 društev prejelo prispevek v višini nad 3000 evrov, leto kasneje (2024) 26, letos pa 29.

»Pri porazdelitvi sredstev Deželnega zakona 26/2007 se je izvršni odbor zadnji dve leti dosledno držal deželnega zakona in pravil, ki urejajo porazdelitev sredstev, namenjenim programom dejavnosti manjših ustanov in organizacij ter notranjega pravilnika ZSŠDI, ki daje velik poudarek: slovenskemu jeziku, številčnosti, delu z mladimi, kakovosti in prepoznavnosti ter enakopravnosti med panogami,« je še povedal Adamič.

Dodatnih 120 tisoč evrov

Adamič se je dotaknil še druge teme. »Avgusta leta 2024 so nekatera društva naslovila izvršnemu odboru ZSŠDI zelo ostre kritike, češ da je odbor nenapovedano spremenil kriterije porazdeljevanja sredstev. Sicer smo preverili in odbor ni nikoli v preteklosti napovedal kriterijev porazdelitve sredstev, ker slednje določajo zakoni in pravilniki. V vednost naj vsa seznanimo, da so društva, ki so nam naslovila kritične dopise, ob koncu leta 2024 bila deležna izredne podpore v višini 120.000 evrov s strani Republike Slovenije. To so tri društva, nositelji košarkarskega in dveh odbojkarskih projektov: Jadran, Zalet Sokol in SloVolley Olympia. Čeprav izvršni odbor ni bil seznanjen s postopkov pridobivanja omenjenih dodatnih sredstev, smo seveda zadovoljni, da je bil šport dodatno nagrajen. Večina v odboru pa meni, da bi morala pri pogovorih sodelovati tudi naša krovna športna organizacija. Za primerjavo: Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dodeli ZSŠDI-ju za svoje delovanje 182.000 evrov,« je še zaključil nekdanji podpredsednik Adamič.

Postavko sta potrdila predsednica SKGZ Ksenja Dobrila in predsednik SSO Walter Bandelj, ki sta bila prisotna na četrtkovem občnem zboru.

Besedo je zaprosil tudi predsednik Olympie Filip Hlede, ki je poudaril: »V akcijo smo šli mimo izvršnega odbora ZSŠDI, ker ta nas ni poslušal«.

Uspehi in pogled naprej

Četrtkov občni zbor je treba gledati tudi v drugi (pozitivni) luči. Predsednik Ivan Peterlin je uvodoma v dolgem in izčrpnem predsedniškem poročilu izpostavil številne pozitivne stvari, ki so se zgodile v zadnjih dveh letih. Omenil je številne športne uspehe, uspešno izpeljane projekte in izobraževanja, vseslovensko politično zmago v Ljubljani z ustanovitvijo Zamejske športne koordinacije ZAŠKO, začetka ustanovitve slovenskega športnega kluba v Kanalski dolini, zaupanju organizacije Europeade 2028 v Furlaniji - Julijski krajini in še bi lahko naštevali. Peterlin je zaključil z mislijo v prihodnost: »Demografska krivulja navzdol sili vso našo družbo k resnemu razmišljanju, kako naprej. Razmišljajmo stvarno tudi mi. Zavzeto in prepričano se oprimimo stroke in upoštevajmo vse to, kar nam znanstveno narekuje. Ne bodimo vrtičkarji, saj ni več časa za to. Ne bodimo do ušes zaljubljeni zgolj v svojo realnost, ki postaja čedalje večja nepomembna malenkost. Udejanjimo geslo našega Združenja, ki zveni, da samo Skupaj zmoremo,« so Peterlinove želje.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava