Senegalec Bas kot Josef K.

Tako kot glavni junak v Kafkovem Procesu, tudi tridesetletnemu senegalskemu državljanu Basu najbrž ni povsem jasno, zakaj se je znašel na zatožni klopi oziroma zakaj ga hoče policija izgnati iz Italije. Senegalec se je tako kot mnogi drugi tuji državljani zaposlil kot gospodinjski pomočnik, njegov delodajalec je slovenski tržaški zgodovinar Sandi Volk. Skupaj sta septembra lani vložila prošnjo za ureditev statusa priseljenca, saj je nov zakon obljubljal negovalkami in hišnim pomočnikom dovoljenje za bivanje. Po vloženi prošnji (in plačilu taks) pa je prišla hladna prha. Tržaška kvestura je zakon začela tolmačiti po svoje, pozneje pa se je njeni liniji prilagodilo vsedržavno vodstvo policije. Po novem so nekateri priseljenci »bolj nezakoniti od drugih«: kdor je bil v preteklih letih deležen dveh nalogov za izgon iz države, nima pravice, da uredi svoj status. Tako so policisti pred desetimi dnevi »polovili« po Trstu senegalske državljane, ki so jih v preteklosti dvakrat zalotili brez dovoljenja za bivanje. Basa so presenetili na Trgu Ponterošo, ko je šel po nakupih. Zaprli so ga v center za identifikacijo in izgon (CIE) v Gradišču in bil je že na tem, da se prisilno vrne v domovino. Toda sodnik za zunajsodne provanave sporov v gradišču je zaradi formalne napake sprejel priziv odvetnice. To pa še ni vse. Zgodba se je ta teden ponovila: delodajalec, uslužbenec in odvetnica so se odpravili na tržaško kvesturo, da bi dokončno uredili zadevo, policija pa je Senegalca odvedla na policijsko postajo pri Sv. Soboti in (spet) sprožilo postopek za takojšen izgon iz Italije. Tudi razplet je bil enak kot pred tednom dni: sodnik za zunajsodne provnave sporov je sprejel priziv in Bas je spet na svobodi. Godlje pa še ni konec. »Smešno je, da se to lahko ponavlja v nedogled,« je komentiral Sandi Volk. Senegalec mora vložiti ugovor proti nalogu za izgon, ki ga je doletel leta 2007 v Bergamu. Deželno upravno sodišče pa bo odločalo, ali mora policija do obravnave ugovora prekiniti kazenski pregon. V Italiji so se mnogi priseljenci, ki so hoteli urediti svoje dokumente in si s poštenim delom ustvariti novo življenje, ujeli v podobno kazensko-birokratsko past, proti kateri je več znanih osebnosti (Claudio Magris, Boris Pahor, Margherita Hack, Dario Fo, Franca Rame, Paolo Rumiz itd.) sprožilo spletno peticijo (www.firmiamo.it/sanatoriatruffa2009), ki je presegla 1200 podpisov.