Škedenjski muzej bi lahko kmalu stal na Trgu Dušana Jakomina

»Brez muzeja bi bili vsi veliko revnejši.« S to izjavo Borisa Stoparja, ki je v imenu Škedenjskega kulturnega društva predstavil tamkajšnji etnografski muzej tržaškemu županu Robertu Dipiazzi, bi lahko povzeli današnji dopoldan na trgu ob Ulici Panebianco. Dipiazza je namreč danes »poravnal dolg« z muzejem, saj so ga na obisk povabili v sklopu oktobrskih praznovanj ob 50. obletnici delovanja.

Stopar je v spremstvu delegacije škedenjskih prebivalcev Dipiazzi predstavil zgodovino muzeja. Spomnil je na ključno vlogo, ki jo je odigral duhovnik Dušan Jakomin. »Prebivalci so mu začeli pripovedovati svoje zgodbe,« je dejal. »Tako je odkril ljudsko zgodovino Škednja,« je dejal Stopar, »predvsem je prišla na dan zgodba krušaric«. Takrat, je poudaril Stopar, so v Škednju živele še zadnje krušarice, ki so najbolj očarale Jakomina.

V Ulici Panebianco je stala ruševina, kjer je danes muzej, Jakomin pa se je zmenil z vsemi 23 dediči, ki so objekt nastajajočemu muzeju poklonili brezplačno. Pritličje gosti kuhinjo in spalnico - kar sicer ne odgovarja pravilom, sta sta spalnica in kuhinja načeloma bili vsaka v svojem nadstropju - v prvem nadstropju so na ogled škedenjske noše.

Med obiskom je Dipiazza upraviteljem muzeja poklonil spominsko medaljo, obljubil je tudi, da bodo na občini poskrbeli za ureditev ploščadi pred muzejem. Škedenjsko kulturno društvo je župana tudi uradno prosilo, naj se trg pred muzejem poimenuje po Dušanu Jakominu. Kompromisna rešitev, ki bi sosedom prinesla najmanj preglavic, je, da se trg poimenuje po Jakominu, uradno pa bo edina hišna številka na njem le muzej, sosedje bodo ostali v Ulici Panebianco.