Na Tržaškem manjka na stotine dvojezičnih smerokazov

14. februarja je minilo deset let od odobritve zaščitnega zakona za slovensko skupnost, ki živi v Furlaniji-Julijski krajini. Številna njegova določila pa se kot vemo tudi deset let pozneje ne izvajajo. Med temi so tista o vidni dvojezičnosti, ki jih določa 10. člen zakona.
Skupina Mladi za mlade, ki združuje tržaški podmladek Slovenske skupnosti, je »rojstni dan« obeležila s predstavitvijo zgoščenke, ki ne dopušča dvomov: na Tržaškem je kršitev 10. člena opazna ob vsakem koraku. O tem se lahko prepriča vsakdo. Samo dovolj pozorno je treba opazovati smerokaze in druge cestne znake, ki jih srečujemo med vožnjo po tržaški okolici ...
Matia Mosenich, Nataša Zeriul, Tomaž Špacapan in drugi člani skupine so študijo opravili predvsem na terenu. Prečesali so vso Pokrajino Trst, kjer bi se zaščitni zakon moral izvajati, to je okoliške občine in nekatere predele Občine Trst. In poslikali vse tiste smerokaze in table v italijanskem jeziku, na katerih bi moralo biti natisnjeno tudi slovensko ime. Fotografije so nato vključili v posamezne zemljevide (podlaga jim je bila deželna kartografija).
Pregledni rezultati njihovega dela so hvalevredni, a nič kaj razveseljivi. Na Tržaškem je na desetine tako imenovanih kritičnih točk, na primer križišč, kjer se lastniki cest delajo, kot da zaščitni zakon ne obstaja. Kjer Dežela, Pokrajine ali posamezne občine (tudi tiste, ki so že zaradi svojega statuta dvojezične) ne spoštujejo zakona italijanske republike. Enojezični smerokazi so namreč prej izjema kot pravilo.
Samo na območju Občine Trst so Mladi za mlade evidentirali 75 »kritičnih točk«, v Miljah deset, prav toliko na območju devinsko-nabrežinske občine: če pomislimo, da stoji na vsakem križišču tudi deset tabel, je število kršitev res veliko.