Kaj želijo mladi od bodočega župana Trsta

Preprečiti pozidavo Krasa, spodbujati uporabo obnovljivih virov energije, oblikovati nove zelene površine, omogočiti brezplačen dostop do interneta, preurediti že obstoječa prazna stanovanja, preurediti območje starega pristanišča, pa tudi uvesti tečaje slovenščine v šolah, oblikovati dijaško izkaznico, poskrbeti za kraje druženja za mlade, na področju turistične promocije pa poskrbeti tudi za fleksibilnejše urnike trgovin. To so nekateri od predlogov, ki so jih dijaki trienija na nekaterih tržaških višjih srednjih šolah oblikovali in posredovali kandidatom za župana Občine Trst na bližnjih upravnih volitvah.
Gre za projekt Naše mesto danes in jutri, ki ga je združenje za mednarodno krščansko kooperacijo ACCRI izvedlo v sodelovanju z dijaki petih italijanskih višjih srednjih šol (geometrskega zavoda Max Fabiani, tehničnega zavoda Alessandro Volta, humanističnega liceja Giosuè Carducci, klasičnega liceja Francesco Petrarca in znanstvenega liceja Guglielmo Oberdan) in tržaške gradbene šole s ciljem spodbuditi občutek mladih do vrednot skupnega dobrega in aktivnega državljanstva ter dati glas potrebam in sanjam predstavnikov določenega starostnega pasu, ki imajo svoja pričakovanja, upe in načrte, čeprav še niso dosegli polnoletnosti in torej niso še volivci.
Predloge, ki so jih iznesli mladi v okviru projekta, so predstavili na srečanju z županskimi kandidati v zborni dvorani zavoda Volta, kjer so se z dijaki soočili Roberto Antonione (Ljudstvo svobode), Roberto Cosolini (Demokratska stranka), Massimiliano Fedriga (Severna liga), Franco Bandelli (Drugi Trst), Uberto Fortuna Drossi (Tvoja avtonomija), Lorenzo Larosa (le-ta je zastopal kandidata Mladega Trsta Renza Maggioreja) in Paolo Menis (Trieste 5 stelle oz. gibanje Beppeja Grilla). Kandidati so se odzvali na nekatere predloge, s katerimi so se v glavnem strinjali, zlasti kar se tiče koriščenja novih virov energije (predvsem sončne), medtem ko se je glede zelenih površin opozorilo, da ima Trst kakih šestdeset javnih parkov in da bi se moralo najprej poskrbeti za njihovo vzdrževanje, pozidavo kraškega ozemlja pa se da preprečiti na najbolj učinkovit način z občinskim regulacijskim načrtom, ki pa mora biti drugačen od tistega, o katerem teče zdaj beseda.